Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pravi, da smo po količini vode na prebivalca med prvimi 20 državami na svetu, a zaradi neugodne časovne razporeditve padavin v zadnjem desetletju suša preti tu di v Sloveniji.

»Podnebne spremembe so pri nas več kot očitne, ne le pri vse višjih temperaturah, ampak tudi pri hidrološkem ciklu. Pomladi, poleti in pozimi je na večini ozemlja manj padavin, jeseni pa več. Gladina podzemnih voda se na večini slovenskega prostora že leta vztrajno znižuje . A kar zadeva pitno vodo, S lovenija kljub temu ne bi smela biti ogrožena. Imamo pa zaradi slabe politike (okoljske, poselitvene, gospodarske) več kot 7000 prebivalcev brez vode v hiši, približno 30.000 se jih pre skrbuje s kapnico, kar je lahko problem tako z vidika količine kot ustreznosti. Več kot 150.000 ljudi pa se pre skrbuje iz lokalnih vodovodov, ki niso pod nadzorom, zato je tam lahko sporna kakovost vode,« pravi Kajfeževa.

Janez Polajnar z a gencije za okolje (Arso) pravi, da so spomladanski vodni viški precej manj izraziti kot pred desetletji, povečuje pa se delež odtoka s hudourniškim značajem v topli polovici leta, običajno pozno poleti in jeseni. »To pomeni, da voda hitreje odteče iz Slovenije, več je tudi izhlapi nazaj v ozračje, manj pa je ostane kot zaloga v obliki podzemne vode,« pravi Polajnar.

Več o zmerno pesimističnih napovedih in zakaj se pojavlja vedno več neurij s točo, si lahko preberete v petkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.