Slovenska rastlinska genska banka

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS), ki je eden od skrbnikov Slovenske rastlinske genske banke, hranijo tako semenski material kmetijskih rastlin, ki izvirajo z ozemlja Slovenije, kot njihovih divjih sorodnikov. Eden od namenov hranjenja je tudi uporaba za žlahtnjenje novih sort.

 Po besedah predstojnika oddelka za poljedelstvo in semenarstvo na KIS dr. Vladimirja Megliča je pri nas nacionalna rastlinska genska banka decentralizirana, saj se poleg njihovega oddelka s projektom ukvarjajo tudi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru in Inštitutu za pivovarstvo in hmeljarstvo v Žalcu – delo imajo razdeljeno po vrstah rastlin. Njihov genski material hranijo v obliki semen (dolgotrajno shranjevanje poteka v hladilnih skrinjah celo pri temperaturi  - 200˚C), v obliki trajnih nasadov (sorte sadnih vrst so ohranjene kot drevesa) ali v obliki klonskega materiala oz. tkivnih kultur. Hranijo bodisi avtohtone kmetijske rastline, ki izvirajo z ozemlja naše države, poleg teh krajevnih sort pa tudi novejše, požlahtnjene iz materiala, ki izvira iz Slovenije.

A obstoječega genskega materiala ne uporabljajo le za oblikovanje novih sort, zelo pomembno je tudi ohranjanje genske raznolikosti na območju Slovenije, krajine, naravne dediščine in navad, povezanih s starimi sortami. Za zbrano gradivo se poleg žlahtniteljev zanimajo tudi izobraževalne ustanove. Po Megličevih besedah so del semen zbrali tudi s pomočjo šol. Med semenskim materialom, za katerega skrbijo na KIS, so najbolj množično zastopani vzorci krmnih rastlin in njihovih divjih sorodnikov, jablan, jagodičja, od zelenjadnic pa fižola (okrog 1000 vzorcev), solate in rukole.

Slovenska banka ima v podzemnem skladišču na norveškem arhipelagu Svalbard, kjer skladiščijo skoraj pol milijona rastlinskih semen z vseh koncev sveta, shranjenih le nekaj vzorcev. Seveda bi si želeli duplikate iz slovenske zbirke iz varnostnih razlogov shraniti še na drugi ali tretji lokaciji, pravi dr. Meglič, vendar pri pristojnem ministrstvu doslej za to ni bilo pravega posluha niti denarja. Projekt namreč ne bi pomenil zgolj spravila vzorcev v norveške trezorje, temveč bi bil prej potreben izbor najbolj reprezentativnih vzorcev, ki bi pokrili celotno raznolikost v Sloveniji, vzgojo kakovostnega semena iz njih in priprava tega za dolgoročno hlajenje. Čeprav sodita ohranjanje biotske raznovrstnosti in dostop do genskih virov med obveznosti naše države na podlagi mednarodnih sporazumov, pa se je državna finančna podpora nacionalni genski banki v preteklem letu zmanjšala.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE