"Ta zanimiva zgradba v razvoju arhitekture, podobno kot Moderna galerija v Ljubljani, napoveduje samosvoj, lokalno občutljiv modernizem, zaznamovan s Plečnikovo sposobnostjo uporabiti klasične in vernakularne elemente na sodoben način. Vendar izstopata zlasti Fürstovo spretno obvladovanje zelo zahtevne prostorske situacije ter stremljenje za najnovejšimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami," so zapisali v MAO.

Prosvetni dom na Bledu je bil prvi večji projekt, ki ga je takrat mladi arhitekt Fürst zasnoval samostojno, ko je prevzel službo mestnega arhitekta na Bledu. Svojemu naročniku, tedanjemu župniku Francu Zabretu, je, kot pravijo v MAO, predlagal radikalni koncept totalnega gledališča, ki ga je v okviru Bauhausa za gledališče v Berlinu leta 1927 razvil nemški arhitekt Walter Gropius. Drzni Fürstov predlog je bil sprejet, projekt za izvedbo pa je očitno nastajal kar med gradnjo. "Na ohranjenih risbah beremo razvoj projekta, ki je iz kvadratne tlorisne zasnove prešla v trapez. Njegovi zadnji stranici je arhitekt v loku zapeljal okrog odra in oblikoval steno, oblikovano kot vzvalovljena zavesa. Streho dvorane nosijo ogromni žebljani leseni nosilci. Med vojno je bila dvorana spremenjena v kinodvorano, po vojni je bila zgradba nacionalizirana, v sredini devetdesetih let pa je bil prosvetni dom vrnjen blejski župniji, ki načrtuje njegovo obnovo."

Voden ogled stavbe je omejen na 30 oseb v skupini, zato zbirajo prijave na naslovu izobrazevanje@mao.si.