Vpliv Planinske zveze Slovenije (PZS) pri gradnji in prenovi gorskih zatočišč in koč je velik, a brez stalnega vira financ je njen vpliv zmanjšan, je na okrogli mizi poudaril podpredsednik PZS Miro Eržen. Dodal je, da imamo v Sloveniji glede na majhen teritorij veliko več gorskih zatočišč v primerjavi s tujino. Zato novih objektov ne potrebujemo, potrebne pa so prenove.

Načrtovanje mora upoštevati naravne danosti ter izjemno zahtevne pogoje postavitve in gradnje. Ker so postavljeni v neokrnjeno in dragoceno okolje gorskih ambientov, je njihova premišljena in do narave spoštljiva umestitev izjemno pomembna, so se strinjali na okrogli mizi, ki jo je vodil Aleksander S. Ostan. Razstava v Galeriji Dessa, v sklopu katere je potekala okrogla miza, predstavlja učinkovito prakso, ki bi jo bilo glede na število planinskih koč, potrebnih prenove v Sloveniji, smiselno uporabiti tudi pri nas, so izpostavili.

Eržen poudarja, da bi se planinske koče lahko prenovile, če bi zveza dobila primerno financiranje. Tako bi se prenove planinskih koč lotili sistemsko in v poštev bi prišli tudi razni arhitekturni natečaji in podobne rešitve, še dodaja. Kazelj pa je izpostavil, da je treba določiti meje, kako se gorski objekt razlikuje od objekta v dolini. Tako bi ta pravila pomagala tistim, ki se ukvarjajo z načrtovanjem gorskih objektov in njihovo prenovo, je še dodal. Na okrogli mizi so se strinjali, da mora biti gorski objekt predvsem viden, da ga planinci hitro opazijo.

V PZS ugotavljajo tudi, da nekateri bivake neprimerno izkoriščajo za prenočevanje v gorah, čeprav so večdnevnemu bivanju v gorah namenjene planinske koče. Tovrstno izkoriščanje hočejo v PZS ustaviti ali vsaj omiliti. Bivaki lahko s svojo obliko privabljajo tudi mlade in spodbujajo kultiviran odnos do narave, hkrati pa privabljajo turiste, kjer se pojavi težava z redom in čistočo. Nekateri puščajo bivake v neprimernem stanju, kar je še en razlog, da se ti univerzalni tipi gorskih postojank uporabljajo zgolj za zatočišče v gorah, za prenočevanje pa so na voljo planinske koče, so še poudarili govorci na okrogli mizi.

V Galeriji Dessa v prestolnici do 21. oktobra gostijo razstavo natečajnih rešitev za bivak Fanton v italijanskih Dolomitih, v okviru katere sta okrogla miza in predavanje tudi potekala. Italijanski natečaj se je sicer zaključil februarja lani in je eden prvih natečajev za načrtovanje bivakov na svetu nasploh.

Nov bivak v osrčju Julijskih Alp

Konec septembra so v Triglavskem narodnem parku odprli najsodobnejši bivak pri nas, ki stoji visoko nad dolino Vrata in omogoča razgled na mogočo severno steno Triglava. Bivak II na Jezerih nudi zavetje šestim obiskovalcem, v njem pa se nahajajo skupno ležišče, klop, zložljiva miza, priročno skladišče ter dvojni USB priključek za polnjenje mobilnih telefonov. Celoten ovoj – kritina, fasada in tla bivaka so obdani z izjemno kvalitetnimi aluminijastimi ploščami, ekstremnim visokogorskim razmeram pa je prilagojena tudi posebna zasteklitev.

Pred tem je na istem mestu več kot 2000 metrov visoko stal bivak, postavljen davnega leta 1936, ki so ga lansko jesen zaradi dotrajanosti s helikopterjem prepeljali v dolino in si ga je sedaj mogoče ogledati v sklopu Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani.

Bivak II je tako rekonstrukcija prvega bivaka, ki je ekstremnim vremenskim pogojem kljuboval častitljivih 80 let. Darko Bernik, konstrukter novega bivaka, je ob uradni otvoritvi dejal: “V občutljivem okolju, kjer veljajo posebne zakonitosti, smo se učili od naših prednikov. Preverjeno rešitev bivaka, ki je ekstremnim razmeram visokogorja - orkanskim sunkom vetra, izjemnim količinam snega, mraza in tudi sončne pripeke - uspešno kljubovala 80 let, smo nadgradili in izboljšali. Dejansko ni tako starih sodobnih rešitev oblik, materialov in detajlov, ki bi v praksi pokazali, da delujejo. Ker je okolje občutljivo, pristop zahteven in morebitna popravila izjemno težka, smo z novim bivakom ohranili preverjene tehnične rešitve, ki več kot očitno delujejo v resničnem življenju.”