22. 4. 2013 | Besedilo: Je. K., Delo
Ksevt v Vitanju prejel Plečnikovo nagrado
22. 4. 2013 | Besedilo: Je. K., Delo
V Moderni galeriji so opoldne podelili najvišja odličja in priznanja za arhitekturo.
Podelitev najvišjih priznanj za vrhunske dosežke na področju arhitekture in arhitekturne teorije, ki jih že 40 let podeljuje Sklad Jožeta Plečnika, je uvedel slavnostni govornik rektor Univerze v Ljubljani Radovan Stanislav Pejovnik. Dejal je, da ga vloga arhitekture, inženirske vede navdaja s ponosom, da je Slovenec. Samopodoba naroda je po njegovih besedah ključna za njegovo prihodnost.
V navezavi z znanstvenim področjem, ki po njegovih besedah izgublja zaupanje med ljudmi in se ga vse pogosteje povezuje z dobički privatnega kapitala, je poudaril, da je naloga tako znanstvenikov kot inženirjev, umetnikov iznajti komunikacijo z občinstvom. Z ljudmi je treba vzpostaviti dialog, pridobiti njihovo zaupanje in jim dati vedeti, da ljudje, ki delujejo na teh področjih ustvarjajo za skupno dobro.
Kozmične razsežnosti
Kot zelo specifičen primer takšnega objekta, ki inovativno vizijo povezuje s potrebami lokalne skupnosti, je objekt Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt) v Vitanju - prejemnik Plečnikove nagrade za leto 2013. Ksevt je morda ena najkomplesnejših arhitektur v Sloveniji vseh časov, ki sega s svojim vplivom daleč preko regionalnih meja vse do kozmičnih razsežnost, je letošnja žirija za podelitev Plečnikovih nagrad zapisala o delu, ki ga je ustvarjalo več arhitekturnih birojev: Bevk-Perović, Dekleva-Gregorič, Ofis ter Sadar+Vuga.
O tej nagradi žirija še ugotavlja: »Prvič po osamosvojitvi pred več kot dvema desetletjema, smo priča odločni predstavitvi nacionalne kulture in znanosti skozi arhitekturo, da se lahko prepričamo, kakšno moč ima njen lasten medij. Ta stavba morda naznanja, da država počasi prehaja v zrelejše obdobje.«
V kulturnem središču, posvečenemu pionirju vesoljskih poletov Hermanu Potočniku Noordungu, je po besedah žirije: »prvovrstno državotvorno dejanje, ob zavedanju, da ostanejo kulture brez spomenikov v zgodovinskem prostoru neme. Je hkrati dokaz, da je mogoče sanjati, razmišljati in graditi tudi izven okvirov danega in možnega. Vendar je Ksevt mnogo več kot samo spomenik in muzej. Je edinstvena institucija namenjena kulturalizaciji vesolja. « Ksevt kot projekt, pri katerem so sodelovali konkurenčnih slovenskih arhitekturni biroji, po besedah žirije pošilja tudi sporočilo slovenski politiki, da je mogoče uspešno sodelovanje kljub različnosti, če je le prisotna skupna volja in jasen cilj.
Več o natančnejši obrazložitvi žirije ter o ostalih dobitnikih nagrad, si lahko preberete na www.delo.si.