Družina se je v hišo, ki stoji na majhni vzpetini v strnjenem naselju v Pirničah – ravno tako visoki, da v notranjost ne sežejo radovedni pogledi –, preselila pred približno tremi leti. Ko so jo kupili, je bila zgrajena do tretje podaljšane faze, za dokončanje in notranjo opremo pa so se po priporočilu investitorja gradnje odločili prepustiti strokovnjakom. Projekt opremljanja je trajal malo manj kot leto dni, najprej pa je bilo, kakor pravi sogovornica, treba rešiti idejno zasnovo tlorisa, saj so bile postavljene le nosilne stene. Po želji lastnikov so hišo ločili na bivalni in spalni del, tako imajo v prvem nadstropju, do katerega vodi ogromno stopnišče, veliko dnevno sobo, kuhinjo, jedilnico ter kopalnico. Zgornje nadstropje je razdeljeno na spalnico, dve otroški sobi ter še eno kopalnico. Skozi glavni vhod pot vodi v pritličje z velikim hodnikom, sobo za shranjevanje ter kurilnico, za steklenimi drsnimi vrati pa se skriva pot v preostali del trietažne hiše.

Stopnišče je bilo, kakor pravi projektantka notranje opreme, pomemben dejavnik, saj se vije skozi celotno hišo in ga niso želeli pretirano poudariti. Uporabili so samolepilno folijo, s katero so okrasili sicer prazne stene, namestili pa stekleno ograjo. Zaradi svoje prosojnosti ne ustvarja bariere in še vedno ohranja stopnišče minimalistično. Združili so uporabno z estetskim, kar je bilo tudi vodilo in zahteva družine pri načrtovanju in opremljanju prostorov.

Lastniki so predvsem želeli odprte, čiste prostore brez prenatrpanih in nepotrebnih kotičkov in predmetov, po besedah sogovornice so ji zaupali in bili odprti za predloge, hkrati pa so natančno vedeli, kaj želijo. Predvsem se je to pokazalo pri načrtovanju res velike dnevne sobe, saj so v njej hoteli še prostor za druženje in igro otrok. V središču oko pritegne velika sedežna garnitura v obliki črke U v zemeljskem odtenku, ki ga lahko opazimo tudi drugod po hiši. Glede na življenjski slog lastnikov so izbrali s knjižnimi policami obdano sedežno garnituro iz tkanine s snemljivimi prevlekami, ki jih lahko operejo. Zanimiv detajl je okrasni element na mestu, kjer navadno visijo zavese. Družina ima mačka, in ker so se bali, da bo potrgal zavese, je projektantka zasnovala poseben dekorativni element v rumenem in zelenem odtenku, ki se z drugo dekoracijo povezuje v barvno celoto. Pri oblikovanju je bila namreč izhodišče preproga. Dnevni prostor dopolnjujeta delovni kotiček s policami ter velik kamin, obdan z zidanimi nišami, ki je bil še ena izmed želja lastnikov.

Dodano vrednost in eleganco mu daje poseben prostor za drva iz dimljenega stekla, pridih razkošja pa naravni kamen v svetlem odtenku. Nad kaminom obešena stara puška je to mesto dobila že v začetku načrtovanja.

V nasprotju z mnogimi, ki v zadnjem času združujejo prostore v en sam osrednji prostor, so lastniki želeli ločen jedilni in dnevni bivalni del, oba povezuje kuhinja. Slednje ni načrtovala projektantka, to so izbrali in urejali lastniki sami že čisto na samem začetku. Kuhinja je bele barve, kombinirana z lesom ebenovine, bela je tudi jedilnica. Da je bila za lastnike uporabnost na prvem mestu, ponazarjajo tudi usnjeni beli stoli v jedilnici, saj so jih izbrali zaradi preprostega čiščenja. Nad belo lakirano jedilno mizo visita minimalistični svetili.

Projektantka notranje opreme pri načrtovanju svetil sodeluje s podjetji, ki pripravijo izračun glede optimalne svetlobe in jih vključujejo kot del interierja, pravzaprav kot ključni element pri zasnovi. Stropno svetilo v dnevni sobi osvetljuje z zgornje in spodnje strani z možnostjo nastavitve jakosti svetlobe in tako ustvarja poseben učinek.

Drugi prostori v hiši so v primerjavi z bivalnim delom precej bolj živahnih barv. Osnovne nevtralne odtenke v spodnji kopalnici poživlja živo oranžna barva sten, na katerih se vije stenska dekoracija, ki se navezuje na vzorec ploščic. Zgornja kopalnica je temno modra, medtem ko je spalnica bordo rdeča.

Veliki otroški sobi so opremili pozneje. Last­niki so pohištvo in dodatke dokupovali sami, vendar po zasnovi in ideji projektantke. Pri eni od otroških sob so bili pri barvah omejeni, saj je bila družina takrat še v pričakovanju drugega otroka, in ker niso vedeli, ali bo deček ali deklica, so uporabili nevtralni barvi, kot sta oranžna in zelena.