Razstava Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem: Arhitektura, ki uokvirja naš vsakdan

25. 11. 2013 | Fotografije: Miran Kambič

razstava, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje bodo 28. novembra ob 19. uri odprli pregledno razstavo Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem. Razstava predstavlja prvi obširni pregled arhitekturne ustvarjalnosti 19. stoletja na Slovenskem doslej in zaokroža cikel pregledov razvoja starejše arhitekturne dediščine. Kustos je dr. Igor Sapač, razstavo pa bo odprl minister za kulturo, dr. Uroš Grilc.

Arhitektura 19. stoletja je pomembno zaznamovala podobo slovenskega prostora, zlasti urbane naselbine, zdraviliške kraje in okolico prometnih poti. V tistem času je nastalo toliko gradenj kot še nikoli prej. Zato je bil izbor za razstavo toliko zahtevnejša naloga. »Med pripravljanjem razstave je bilo na območju RS evidentiranih več kot štiri tisoč arhitekturnih stvaritev iz 19. stoletja, torej približno desetkrat več, kot je stavb iz 18. stoletja. Seveda se je takoj pojavilo vprašanje, koliko jih izbrati in po katerih merilih, da bo izbor dovolj objektivno zrcalil bistvene značilnosti zelo raznolike arhitekturne dejavnosti 19. stoletja na Slovenskem. Odločitev je dodatno otežilo spoznanje, da nikakor ni smiselno upoštevati zgolj najbolj monumentalnih zgradb, zlasti javnih palač in cerkva, ki jih najraje označujemo s pojmoma umetnina in umetnost, ampak tudi druge stavbne tipe, na primer stanovanjske stavbe, kolodvore, bolnišnice, tovarne, mostove in pokopališko arhitekturo, ki pomembno zrcalijo način življenja in odnos do arhitekture v 19. stoletju,« odgovarja kustos razstave dr. Igor Sapač in dodaja, da so se tudi zaradi omejene razstavne površine na koncu odločili, da naredijo izbor okoli dvesto stavb in z njimi opozorijo na najpomembnejše arhitekturne in urbanistične stvaritve tistega obdobja, na najpomembnejša arhitekturna središča, najznačilnejše arhitekturne zvrsti, na najpomembnejše arhitekte in stavbenike ter na temeljne značilnosti slogovnega razvoja. Hkrati so se trudili, da bi čim bolj uravnoteženo predstavili zgradbe iz vseh delov Slovenije. »S tem izborom želimo dovolj korektno predstaviti duhovni domet naših prednikov v 19. stoletju, ki se zrcali v arhitekturi. Ker je izbor dokaj ozek in zato nujno bolj ali manj subjektiven, bo ob razstavi izšla tudi monografija, ki bo v kataložnem delu sumarno obravnavala okoli dva tisoč stavb, to je približno polovico kakovostnejših in značilnejših evidentiranih stvaritev,« pojasni sogovornik.

Arhitekturno eksperimentiranje

V 19. stoletju sta se pomen in vloga arhitekture zaradi družbenih sprememb zelo spremenila. V ospredje so po Sapačevih besedah stopili problemi, ki jih v preteklih stoletjih ni bilo. Arhitektura je morala v kratkem času najti ustrezne oblikovne in tehnološke rešitve za nove tipe stavb (kolodvore, tovarne, bolnišnice, sodišča, velike šole, hotele, različne stanovanjske stavbe), ki jih prej niso poznali. »Oblike iz historičnih slogovnih obdobij je bilo treba kombinirati z novimi materiali in tehnologijami. Možnosti, kako priti do odgovorov na zastavljena vprašanja, je bilo zelo veliko in svoboda arhitekturnega ustvarjanja je bila vse večja. Pojavilo se je arhitekturno eksperimentiranje v različnih kontekstih, kar je na koncu privedlo do moderne arhitekture. Na različnih področjih znotraj in zunaj tradicionalnih meja arhitekture so se pojavile nove materialne in duhovne potrebe, nove ideje, novi tehnološki pripomočki, ki so se na določeni točki združili v novo arhitekturno sintezo, povsem drugačno od tiste v preteklih obdobjih,« pojasnjuje kustos razstave.

Arhitektura 19. stoletja je po njegovem mnenju iz starejših obdobij prevzela najkakovostnejše oblikovne prvine in jih uporabila v novem kontekstu v kombinaciji z naprednimi spoznanji tistega časa. Za razumevanje bistva arhitekture 19. stoletja je, kot poudarja sogovornik, treba zato poleg najlaže dojemljivih oblikovnih značilnosti upoštevati zlasti tehnične, socialne in gospodarske danosti, ki so se takrat hitro spreminjale in z zelo različno močjo vplivale na oblikovanje.

Razstavo, ki bo na ogled do 23. marca 2014, bo dopolnil pester spremljevalni program od ogledov arhitekture v živo, vodenih ogledov po razstavi, nedeljskih ustvarjalnic za otroke do debat in pogovorov. Ob razstavi bo v začetku prihodnjega leta izšla obsežna monografija, ki bo prvič zaokroženo predstavila arhitekturo 19. stoletja na Slovenskem iz različnih zornih kotov, od splošnega zgodovinskega okvira, pregleda slogovnega razvoja in glavnih stavbnih zvrsti do obsežnega kataloga stavb in biografij najpomembnejših arhitektov.

Kaj vse bo na ogled na razstavi?

Predsedniška palača v Ljubljani, stari del stavbnega kompleksa slovenskega parlamenta v Ljubljani, palača ustavnega sodišča v Ljubljani, glavna zgradba Univerze v Ljubljani, poslopje Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, Narodna galerija v Ljubljani, Narodni muzej v Ljubljani, Slovenska filharmonija v Ljubljani, glavno poslopje Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, Rektorat Univerze v Mariboru, frančiškanska cerkev v Mariboru, Kadetnica v Mariboru, nadškofijska palača v Mariboru, Pravna fakulteta v Mariboru, stari del poslopja Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, Narodna domova v Mariboru in Celju, poštne palače v Ljubljani, Mariboru in Celju, mestna hiša, Tartinijevo gledališče in palača Pomorskega muzeja v Piranu, gimnazija v Kranju, rotovži v Novem mestu, Idriji, Celju in Ljutomeru, sinagoga v Lendavi, župnijske cerkve v Beltincih, Bohinjski Bistrici, Brestanici, Kočevju, Preboldu, v Ribnici, Šmartnem pri Litiji, Velikih Laščah, Žalcu, Železnikih in Žireh, Zdraviliški dom v Rogaški Slatini, Miklova hiša v Ribnici, pa železniške postaje v Ljubljani, Celju, Postojni, Divači, Zidanem Mostu, Kranju, Novem mestu in na Ptuju. V istem obdobju so nastali tudi osrednji most Tromostovja v Ljubljani, porušeni znameniti železniški viadukt Borovnica, jekleni železniški most v Mariboru in Aljažev stolp na Triglavu.
 

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE