"Oblikovalska smer B je pomembna za razvoj sodobnega slovenskega oblikovanja in arhitekture zaradi uvajanja novih eksperimentalno-raziskovalnih metod dela, sistematično-analitičnega pristopa k delu na teh področjih, inverzije študijskih programov pa tudi navdušenja, s katerim so pristopili študenti k študijskemu delu, in rezultatov, ki jim sledimo v delih nekdanjih študentov še veliko pozneje," je ob razstavi zapisal Bogo Zupančič.

Razstava je razdeljena na tri vsebinske dele. Prvi je administrativni, kjer so predstavljena ohranjena vabila in zapisniki sej, poročila, voščilnice, pisma, telegrami in drugo gradivo. Drugi del prikazuje pedagoške aktivnosti, kot so naloge študentov smeri B. Tretji del je namenjen produkciji, kjer so navedena dela prof. Edvarda Ravnikarja, njegovih asistentov in nekaterih študentov.

Razstava prvič doslej prikazuje originalno gradivo povezano s smerjo B iz različnih zapuščin in arhivov udeležencev reformiranega študija: iz zapuščin arhitekta prof. Edvarda Ravnikarja, arhitekta prof. Tineta Kurenta, arhitektke Nevenke Sterlekar, iz arhivov oblikovalca prof. Nika Kralja, oblikovalke in arhitektke Majde Dobravec Lajovic, arhitektov prof. Vladimira B. Mušiča, prof. Grege Košaka, Miloša Lapajneta, Katarine Bebler, Jerneja Kraigherja, Mojce Vogelnik, Marije Vovk in drugih.

Med asistenti smeri B je bilo vrsto priznanih oblikovalcev in arhitektov, kot so Majda Dobravec, Svetozar Križaj, Jože Brumen, Vladimir B. Mušič, Grega Košak, prav tako med študenti generacije 1960/61, na priemr Elza Budau, Marjan Gašperšič, Marjana Kosec, Jernej Kraigher, Majda Kregar, Saša J. Mächtig, Edo Ravnikar ml., Peter Skalar, Bibijana Štok in Mojca Vogelnik, iz generacije 1961/62 pa izstopa s svojim kasnejšim opusom arhitekt Vojteh Ravnikar.

Dr. Bogo Zupančič je kustos za novejšo slovensko arhitekturo v MAO. Ukvarja se z raziskovanjem in publicistiko na področju urbane problematike in arhitekturne zgodovine modernizma in sodobnosti. Doslej je izšlo šest njegovih knjig: Ljubljanski Nebotičnik – denar in arhitektura (2001), Arhitekt Josip Costaperaria in ljubljansko moderno meščanstvo (2004) in tetralogija Usode ljubljanskih stavb in ljudi 1-24, 25-48, 49-72 in 73-93 (2005-2008). Leta 2006 je za publicistični opus prejel Plečnikovo medaljo. V letih 2007–2009 je na Katedri za arhitekturo in prostor Fakultete za gradbeništvo na Univerzi v Mariboru predaval Zgodovino arhitekture in umetnosti. Pripravil je več arhitekturnih razstav, med drugim leta 2007 razstavo Plečnikovi študenti pri Le Corbusieru.

Razstava je na ogled do konca marca 2013.