"Kavarna je nastala kot hitropotezna akcija treh partnerjev: MAO, Kaval Group in biroja Triiije. V dveh prostorih gradu Fužine smo interier zasnovali tako, da bi v njih obiskovalci dobili vpogled in v uporabo stole, ki so zaznamovali slovenske interierje. Ta definicija presega kriterij, da je bil stol oblikovan v Sloveniji, kajti vloga, ki jo je odigrala tovarna Stol iz Kamnika, včasih tudi s stoli, ki niso nosili podpisa znanega oblikovalca, je bila resnično impozantna," pravi arhitekt in vodja biroja Triiije Andrej Mercina. Ob tem dodaja, da gre tudi za nostalgijo, a neprimerno več poklona odličnemu oblikovanju in odličnim obrtniškim ter industrijskim znanjem iz naših krajev. "Stol kot eksponat je ponavadi samo eksponat, oropan vse svoje čudovite funkcije. V kavarni pa ni tako, tam na stol lahko vsakdo sede, se na njem zaguga in nekontrolirano uživa," pojasnjuje arhitekt.

Dinamičen prostor v nastajanju

Prostor kavarne, ki so si jo zamislili kot dinamičen prostor v nenehnem nastajanju, se bo ves čas nadgrajeval in spreminjal skladno z novimi stoli, ki bodo še darovani v zbirko. Zbiranje starih kultnih stolov je še vedno odprto. MAO namreč išče stole in mize, ki so bili zasnovani ali proizvedeni v Sloveniji, kose, ki so zaznamovali slovenske interierje 20. stoletja. Do zdaj je bil po besedah Mercine odziv odličen, zlasti pa se je izkazalo podjetje Impakta, ki je darovalo kar nekaj kosov Kraljevih mojstrovin.

"Za ureditev kavarne smo si prizadevali že dalj časa. Kavarna je ključen del ponudbe, ki dopolnjuje doživetje muzeja. Po njej so obiskovalci večkrat spraševali in jo pogrešali," pojasnjujejo v MAO in dodajajo, da so jo odprli skupaj s podjetjem Kaval Group, ki obiskovalcem ponujajo kavo, domače tortice in druge priboljške.

"Kavarna MAO obiskovalcem nudi prostor druženja ob ogledu muzejskih razstav ali drugih priložnostih v edinstvenem grajskem ambientu, ki so ga uredili biro Triiije. Prostor je opremljen s stoli in mizami, zasnovanimi ali proizvedenimi v Sloveniji, ki ga bomo sproti dopolnjevali. Marsikaterega od stolov so darovali obiskovalci muzeja ter znane osebnosti iz slovenske arhitekture in oblikovanja. S svojim konceptom kavarna deluje kot podaljšek muzejskih razstavnih prostorov in kaže vpogled v slovensko oblikovanje in arhitekturo," so nam še pojasnili v MAO.