Zmagovalec Hampton Palace Flower Showa leta 2009 in dobitnik pozlačene medalje na Chelsei pred tremi leti se z njim odmika od kraške tradicije, rdeče niti prejšnjih dveh vrtov, in ji obenem ostaja zvest. S tokratnim projektom namreč nagovarja mestnega človeka, ki mu korak diktira hitenje in ki tudi najdragocenejšo naravno dobrino, brez katere ne bi obstal, jemlje kot samo po sebi umevno. Njegova zamisel pomeni povsem nov pristop k načrtovanju javnih prostorov s pitno vodo. »Če želimo poudariti vrednost vode, jo je treba umestiti v okolje, ki njen pomen dvigne, v prostor, v katerem se bo obiskovalec sprostil, se zavedel svojih elementarnih potreb in si poklonil čas,« je prepričan. Sporočilo ne bi moglo bolj izhajati iz tradicije Krasa: odnos do vode, kljub temu ali prav zato, ker na površju ni bila vidna, je bil vedno zelo spoštljiv. Komunski vodnjak je bil poleg tega najpomembnejši družabni prostor, ob njem so tekle zgodbe, rojevale so se ljubezni in srečevale generacije. Dimenzije vrta v posamični kategoriji določi organizator razstave, angleško Kraljevo hortikulturno združenje, s čimer postavlja avtorjem izzive. »Zaradi podolgovatega tlorisa tri krat devet metrov je Vodna postaja kot nekakšen vagon, pergola nad vso površino vrta vzbuja učinek kubusa, v blagi senci se zdi, da je zelena oaza izolirana od brezglavega urbanega ritma,« pojasni Borut Benedejčič.

Kot umirjen ritem srca

Mi smo se arhitekturne elemente vrta, izdelane iz kraškega apnenca, odpeljali pogledat v Sežano, na dvorišče podjetja Marmor, ki je kamnite dele končalo že pred tremi meseci. Zadnji čas, saj jih te dni že zlagajo na palete, tako da v hladilniku vlačilcu, ki jih bo v začetku maja skupaj z rastlinami odpeljal v London, ne bi zmanjkalo prostora.

Arhitekturno je Vodna postaja kvader s kam­nitimi elementi, sedeži in mizicami, osrednja točka pa je nadzemni del vodnjaka, sestavljen iz 16 delov, ki se kot cvet odpira proti nebu. Izdelali so ga v Kamnoseštvu Brezavšček iz Kromberka. Voda iz njega je povezana s pipo, iz katere si jo obiskovalec natoči v stekleničko, ko z nogo pritisne na tlakovec. Posebnost vrta je izvirni tlak iz štokanih kam­nitih letvic, med katerimi so vrzeli. Kubusno obliko zaključi zlat kovinski latnik, ki z barvo simbolično govori o vrednosti vode. Ob stebrih se bodo nanj vzpenjale bele bank­sije, breztrnate vrtnice (Rosa banksiae), ki bodo dajale nežno senco, vsenaokrog tlaka, največ v bližini vodnjaka, pa bo zasajenih približno 1500 trajnic.

Trajnostni vidik vrta

Kamniti elementi in pergola, testno postav­ljeni v Sežani, so bili ob našem obisku še brez družbe rastlin, zato je bila dobro vidna oblika tlaka in pergole, kot si ju je avtor zamislil v tlorisnem pogledu. V valujočih črtah je ujel linijo, kakršno ima umirjen srčni utrip – še eno simbolično sporočilo, ki opozarja na prehiter ritem življenja.

Nabor trajnic je opredelil skupaj z Maticem Severjem iz podjetja Trajnice Carniola. Zasaditev bo naravnega videza. Teksturno bo zelo mehka, s čimer bo ublažila trdoto kamna, kontrast bo tudi v valujočih travah in statičnosti arhitekturnih elementov. Izbrane trajnice (39 različnih vrst in sort) so primerne za sušo in še poudarijo trajnostni vidik vrta in vrtnarjenja nasploh. To zajema tudi skrb za čim manjšo porabo pitne vode. Prevladujejo okrasne trave, kot so ovsika, vilovine, bodalice, šaši in šašulice, ki se izmenjujejo v travnato zelenih, temno zelenih, jabolčno zelenih in v modrikasto sivih odtenkih. Umirjena barvna shema se vrti okoli modrikastih, vijoličastih, bledo rumenih in svetlo rožnatih odtenkov. Za cvetje bodo poskrbeli nageljčki, lučniki, grintavci, strašnice ...

In kako jih bodo prepričali, da bodo v najlepšem razcvetu ravno med 19. in 23. majem? »Seveda je težko ujeti pravi čas cvetenja, zato gojimo večje število sadik, kot jih na koncu uporabimo. Pomagamo si s tem, da rastline postavljamo v topel rastlinjak in pospešimo rast oziroma zaviramo cvetenje s postavljanjem loncev v hladnejše predele vrtnarije,« razloži Matic, ki zdaj že drugo leto skrbi za rastline. »Med prevozom pa bo za primerne razmere poskrbela klimatizacija v tovornjaku,« ga dopolni Borut, ki bo osebno spremljal transport.

Sporočilo Vodne postaje in njena podoba sta imela dokončno obliko že minulo poletje, saj je Borut Benedejčič organizatorjem Chelsee oddal natančen projekt avgusta. Tanja God­nič, njegova partnerica, ki skrbi za komunikacijski del projekta, v smehu pove, da je po sodelovanju na Chelsei s Pepino zgodbo leta 2012 prisegel, da ima za pet let razstav dovolj, potem pa je prišlo vabilo na Chelseo ... in zgodba o vodi je začela dobivali obrise. Kljub temu da na razstavi sodelujejo le povabljeni vrtni oblikovalci, mora komisija njihovo zamisel potrditi. Sporočilo je prišlo novembra in od takrat tečejo dnevi čedalje hitreje.

Ker je sodelovanje hud logistični in finančni zalogaj, projekta ne bi mogli izpeljati brez podpore pokroviteljev: poleg Marmorja Sežana, Trajnic Carniola, Kamnoseštva Brezavšček, podjetja Tekstura in občine Sežana jih podpirajo še občini Divača in Hrpelje-Kozina ter podjetje Magro. S pozitivnimi mislimi pa tudi mnogi Kraševci in Primorci, ki so se našli v njegovih zgodbah. Kot tisti upokojenci v kavarni, ki so mu ob našem odhodu družno pokazali stisnjene pesti za London.