Kako živi Botanični vrt

23. 2. 2013 | Besedilo: Julijana Bavčar

Botanični vrt, Jože Bavcon

Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki je v zadnjih teh letih svojo dejavnost in rastlinski fond nekajkrat povečal, s tem in z odprtjem sodobnega tropskega rastlinjaka pa se je podeseterila tudi njegova vrednost, je zakon o uravnoteženju javnih financ zelo prizadel. Odvzel mu je znaten del sredstev, ki jih za svojo dejavnost dobivajo od države, število zaposlenih se je zmanjšalo, ogrožene so celo naloge, ki so jih kot javna inštitucija dolžni opravljati na podlagi mednarodnih konvencij s področja ohranjanja biološke raznovrstnosti, katerih podpisnica je Slovenija. Ker je Botanični vrt leta 2008 dobil status spomenika državnega pomena, je pred leti propadla tudi možnost, da bi ga sofinancirala mestna občina Ljubljana, ki je za to kazala pripravljenost.

Čeprav več kot polovico sredstev za svoje delovanje zagotovijo z dodatnimi programi, kar pomeni, da jih zaslužijo sami, bi morali del dejavnosti opustiti, če ne bi imeli več kot deset pomočnikov prostovoljcev. Ti med drugim omogočajo tudi to, da je tropski rastlinjak lahko tudi v teh zimskih dneh odprt. Sicer pa obiskovalce vabijo tudi v park ob Ižanski cesti v Ljubljani. Te dni je resda pod snegom, a ob vsakem kopnenju izpod njega kukajo zvončki, razkazujejo se nepozebniki, občudovati je mogoče zimski cvet in druge znanilce pomladi.

Po besedah vodje Botaničnega vrta dr. Jožeta Bavcona, s katerim smo se pogovarjali o delu ustanove, letos prvič od leta 1889 Botanični vrt ni natisnil publikacije Index seminum s seznamom semen, ki jih hranijo in nabirajo kot največja semenska banka v državi. Medtem ko ima primerljivi zagrebški botanični vrt denimo 28 zaposlenih, njim država priznava zgolj štiri delovna mesta, in še to najslabše plačana, vrtnarska, pa še teh ne financira v celoti, drugi dve delovni mesti (strokovni) financirajo sami. Evropska in svetovna mreža botaničnih vrtov majhnemu ljubljanskemu Botaničnemu vrtu, katerega osrednji del leži ob Ižanski cesti v Ljubljani, priznavata častitljivo veljavo in strokovnost, po zgraditvi tropskega rastlinjaka so postali referenčna ustanova za ta del Evrope, kljub temu pa je del njihovih mednarodnih nalog zaradi pomanjkanja sredstev celo ogrožen.

V vrtu vsako leto nabirajo semena rastlin za lastne potrebe in za mednarodno izmenjavo. Vsako leto sodelujejo pri izmenjavi seznamov semen z 293 vrtovi po svetu, kar je skoraj petina vseh svetovnih botaničnih vrtov. Gre za utečeno brezplačno izmenjavo semen za raziskovalne in pedagoške namene, ker marsikje po svetu ta ni vezana na komunikacijo prek računalnika, pa je natisnjen Index seminum tako pomemben.

Strokovnosti in ekipi ljubljanskega botaničnega vrta je izkazala veliko čast ena najbolj znanih in uglednih botaničnih ustanov na svetu, londonski Kew Garden, ki sodi pod okrilje Britanskega kraljevega hortikulturnega združenja: povabila jih je k sodelovanju pri projektu, v katerem namerava do leta 2020 zbrati seme vsaj 20 odstotkov vse svetovne flore. O rezultatih dela Botaničnega vrta v Ljubljani veliko pove tudi podatek, da kljub majhnosti ustanove strokovne knjige, ki jih izdaja, na mednarodnem trgu dosegajo zavidljiv status in povpraševanje. Tako so denimo Telohi Jožeta Bavcona in Klemna Elerja kratek čas po izidu na Amazonovi mreži za spletno prodajo knjig dosegli skoraj dvakratno ceno, njihove knjige se odlično prodajajo tudi na spletni mreži NHBS ...

Sicer pa tropski rastlinjak ob Ižanski cesti malo kot dve leti po odprtju dobiva pravcato džungelsko podobo. Dosajujejo ga z vedno novimi rastlinami, najvišja, ki raste v njem, je tri tone težka in 9 metrov visoka avstralska palma Howea forsteriana. Tudi za rastlinjak sredozemskih rastlin ob Biološkem središču ob Večni poti nasproti ljubljanskega živalskega vrta so dobili iz graškega botaničnega vrta za cel tovornjak novih rastlin, preuredili so stari rastlinjak v ljubljanske parku Tivoli, tako da je na desni strani zelo dopolnjena zbirka kaktusov in sočnic, bogata je tudi zbirka tropskih orhidej in ripsalisov ...  

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE