Slovenski vrtovi navdiha: Dotik ženske senzibilnosti
Čeprav je ob glavni cesti v Gameljnah, ga domača in sosednje hiše popolnoma zakrivajo pred pogledi. Govorimo o Gabrijelinem vrtu, ki je resnično nekaj posebnega. Nekaj zaradi svoje majhnosti, meri le dobrih 300 kvadratnih metrov, veliko bolj pa zaradi neverjetne ubranosti barv, zanimivih zasaditev in rešitev, ki ga navidezno povečajo in delijo na različne »tematske« sklope.
Ko izvemo, da je bila Gabrijela v svoji aktivni dobi poklicna oblikovalka pletenin in prava mojstrica za drzne kombinacije, postane jasno, od kod njen pretanjeni občutek za teksture, prostor in učinke svetlobe. Lepe stvari je sicer vedno imela rada, da pa ji bo nekoč okrasni vrt prinašal toliko veselja, si v mlajših letih res ni predstavljala. Takrat je pač pomagala doma na njivi in vrtu, vendar pravi, da jo je zemlja nekako skominala.
Odpravnina za tlakovce
To se je čisto spremenilo pred dobrimi desetimi leti, po odhodu v pokoj, saj je svojo ustvarjalnost želela negovati naprej in kreativni pristop k okrasnemu vrtu je bil kot nalašč za to. Saj ne, da vrt ne bi bil lep že prej, ampak to je bil trenutek, ko se je Gabrijela lotila ustvarjanja profesionalno, s svinčnikom in papirjem ter si v merilu izrisala poti. In tako se je odpravnina spremenila v tlakovce …
Najteže ji je bilo, pravi, da ni vedela, ali je pri svojem delu na pravi poti ali ne. Drugih lastnikov vrtov takrat ni poznala, ustrezne literature, revij in izletov pa še ni bilo na pretek. Kljub temu je ustvarila vrt tako, kakor piše v najboljših knjigah o vrtnem oblikovanju. Brez napak in večkratnega preizkušanja seveda ni šlo. Napotki, ki so bili zraven rastlin ob nakupu, so se velikokrat izkazali za nepopolne in se rastline nikakor niso vedno obnašale tako, kakor je pisalo, da bi se morale. Zato jih je Gabrijela presajala in jim iskala primernejši prostor. To počne še danes; včasih tudi zato, da ustvari lepšo kombinacijo. In nehote uniči marsikatero čebulico. To pove z nežnim nasmehom, ki je tako značilen zanjo. Nasploh je nežnost in dotik ženske senzibilnosti čutiti povsod po vrtu. Ta pa ima za oblikovanje nehvaležno pravokotno, vagonsko obliko ob celotni dolžini hiše.
Raznoliki kotički
Tlakovana ravna pot ga najprej deli na dva večja dela. En del je nabrežina proti hiši, ki na vrhu preide v čudovito teraso. Ta, popolnoma obrasla z vrtnicami, ponuja senco za počitek in čudovit vonj za sprostitev. Včasih so se Gabrijeli zdele vrtnice kičaste, potem pa se je navdušila nad lepoto njihovih cvetov, ki jih pogosto kombinira in še poudari z okrasnimi sroboti. Tukaj se Gabrijela in njen Peter, ki zelo ceni estetski videz vrta, rada zadržujeta. Peter razlaga, da Gabrijela vlaga v vrt preveč ljubezni in da potem zanj ostane premalo. Vendar hudomušen pogled, ki ji ga nameni, in njen nasmešek povesta, da je to njuna šala.
Terasa se konča z zidom, kamor je speljana voda in predstavlja steno »delovne« sobe in prostora za večjo zbirko loncev, kjer vsako leto cvetijo raznolike enoletnice. Na koncu vrta pa je svoj prostor našel še zelenjavni vrt s pušpanovimi obrobami in uporabnim kompostnikom. Tu je toliko aster, dalij, talinov in drugih trajnic, da zelenjavo komaj opazimo. Paradižnik se je moral celo preseliti v lonce ob hišni steni.
Drugi del se razteza ob leseni ograji, ki mu ne jemlje veliko prostora, in je pravzaprav trata, kjer so s trajnicami nakazani različni kotički. Začne se s kotičkom za pitje jutranje kave. Od tod se odpre pogled na celoten vrt s kombinacijami rastlin, ki se čez leto menjujejo in ni nikoli nikjer nobenega praznega prostora. Sledi »začarani« kotiček z veliko sence, nad katerim se boči in ga varuje dren ter steza veje proti oboku z zardelo vrtnico 'Pierre de Ronsard'. Ta pa se samo čudi hitrosti, s katero se spreminjajo podobe pri njenih nogah.
Spomladi na vrtu prevladujejo čebulnice, potem pa jih zamenjajo sibirske in bradate perunike, kresnice, lilije, luki, geranije, zvončice, slamniki in številne trajnice z drobnimi cvetovi kot meglicami, pojasnjuje gostiteljica. Tu so še hortenzije in jeseni trave kot povezovalke rastlin.
Vse delo na vrtu opravi Gabrijela sama. No, v pomoč sta ji veteranski črni maček Muri in mlada psička Calypsso, ki je manjša od njega. Kljub veliki razliki v letih sta izjemno dobra prijatelja in si kar naprej izmenjujeta nežnost in znanje. Samo da hoče psička miške še vedno kopati iz zemlje, Muri pa jo uči, da mora sedeti pred luknjo …
Edina stvar, ki jo Gabrijela pogreša, je vodni motiv. Tisti, ki ga ima v zanimivi posodi, ji je premajhen. Ideje se sicer že porajajo, bo pa to velik izziv njeni domišljiji in ustvarjalnosti.