Slovenski vrtovi: Vedno v rokah družine

24. 9. 2015 | Besedilo: Alenka Gorza | Fotografije: Alenka Gorza in Nada Vreže

Nads Vreže, okrasni vrt

Rek, da je kovačeva kobila bosa, se ne potrdi vedno. Še prav posebej pa te besede ne veljajo za vrt na čudovitem kraju v Šmarju pri Jelšah. Zanimiva preteklost, ljubezen do narave in dobre kapljice, spoštovanje družinske tradicije in dobro strokovno znanje Nade Vreže, zdajšnje lastnice, se prepletajo na vrtu, ki očara vsakega obiskovalca.

Zgodovina vrta se je začela pred dobrimi stotimi leti, ko je hišo in večje posestvo v neposredni bližini cerkve svetega Roka kupil monsignor Ivan Vreže. Bil je svetovljan in dobrotnik z izjemnim občutkom za vse lepo. Tudi za čudovit razgled. S posestva se namreč ob dobri vidljivosti vidi kar 72 cerkvic … Zanj so ves čas skrbeli v njegovi družini. Nadin dedek Jurij Vreže je v začetku 20. stoletja pred hišo zasadil dve lipi in oreh, ki zdaj dajejo vrtu patino zgodovine in nezmotljivi čar skoraj pozab­ljene tradicije. Iz tistega časa se je ohranila še velikanska hruška, odlična stara sorta gute luise; v sadovnjaku pa so takrat uspevali celo mandlji. Z veliko ljubezni je delo na posestvu nadaljeval Nadin oče, Jurče Vreže, umetniška duša in dober vinogradnik. V šali je svoj pridelek, odlično vinsko kapljico, poimenoval kar »Vin de Vreže« (opazite dvojni pomen?).

Z družino je preživel veliko časa na tem lepem koščku nebes na zemlji, še zlasti potem, ko se je upokojil. Nada, kot vsaka normalna najstnica, nad takim preživljanjem svojega časa ni bila navdušena. Vendar je v sebi, kot vsi člani družine Vreže, morala imeti vsajeno seme ljubezni do zemlje, saj se je odločila za študij agronomije. Prav posebej pa jo je veselilo vrtno oblikovanje. Pozneje je svoje znanje izpopolnjevala in nadgrajevala na strokovnih potovanjih, tudi pri baronici Jeleni de Belder. Marsikaj od naučenega je preizkušala v praksi doma, na vrtu svetega Roka. Večino dela je takrat tako v vinogradu kot na zelenjavnem in okrasnem vrtu še vedno opravila njena mama Zdenka, zadnjih dobrih 15 let pa ga je prepustila Nadi. Vendar ne v celoti. Izjema je zelenjavni vrt, na katerem gospa kljub častitljivi starosti 91 let še vedno vse opravi sama. Umeščen je na najnižjem delu in zasajen tako, da se v celodnevnem soncu prepletajo zelenjadnice in njim ljube cvetlice, zraven pa se bohotita špalir malin in dolga greda jesenskih vetrnic.

Oblikovanje s terasami

Čeprav Nada uživa v degustaciji izbranih vin, pa je bilo njihovo pridelovanje, še posebno če si se ga loteval samo ljubiteljsko, ob službi v Vrtnarstvu Celje in pozneje na vrtnarski šoli, zelo zahtevno. Zato so površine, ki so bile zasajene z vinsko trto, nekako od leta 1997 prepustile prostor okrasnim in zdravilnim trajnicam, začimbnicam, čebulnicam in gomoljnicam, okrasnim grmovnicam in drevesom, del vrta pa je še vedno namenjen sadju. Okrasni vrt obsega približno 3000 kvadratnih metrov.

Nagnjenemu terenu vinograda, kjer so bili že v preteklosti postavljeni oporni zidovi, se je Nada prilagodila in vrt oblikovala v različno širokih terasah. Najširša mu daje pečat s svojo nabrežino, zasajeno z ljubitel­jicami sonca, sivko, origanom, mačjo meto, rdečim žajbljem, šipkom, gavro in okrasnimi travami. Zanimivo, v lastni režiji narejeno stopnišče povezuje to teraso z višje ležečo »toskansko« gredo s trikotniki iz 250 rastlin pušpana in čudovitim razgledom po gričevnati kozjanski pokrajini. Ta resnično v marsičem spominja na Toskano, zlasti z ozkimi topoli po okoliških gričih, na vrtu pa s pokončnimi tisami. Na tej terasi raste, tako kot še marsikje drugje v toplih vinorodnih legah Kozjanskega, figa, ki že prerašča svoje okvirje in dvakrat na leto rodi sladke fige. In to toliko, da jih je zadosti za pod zob in odlično sladko marmelado. Zanimiva je pot ob robu te grede, zasajena s timijani, od koder vidimo prek češnje le obrise hiške z večjo leseno teraso. Zamislila si jo je Nada sama in tam je v senci pod rdečimi češnjami velikokrat njen delovni kotiček, kjer »sprošča« svojo oblikovalsko žilico. Zelo rada, in to nadvse uspešno, ustvarja najrazličnejše venčke, šopke, nakit in cvetlično dekoracijo z rastlinskimi materiali z vrta ali bližnje okolice. Tako je tudi v hiši vedno opaziti delček vrta.

Upoštevanje zahtev narave

Za strukturo vrta, ki je zanimiva tudi pozimi, je uporabila pretežno vedno zelene rastline, kot so pušpan, tisa in lovorikovec, pa tudi listopadni gaber, ki se lepo obrezuje, pozimi pa obdrži večino listja. Na vrtu rastejo štiri velike bodike, dve na južni in dve na severovzhodni strani. Z božjim drevcem je želela gospa Zdenka za rojstni dan presenetiti moža. In da bi se vsaj eno »prijelo«, je za vsak primer kupila štiri sadike in posadila po dve skupaj. Prijele pa so se vse in v vsakem paru sta tako moška kot ženska rastlina. Naključje ali kaj drugega?

Drevesa so Nadina velika ljubezen. Zanje velikokrat uporabi misel Jelene de Belder, da nas drevesa povezujejo z večnostjo. Nekatera je sama vzgojila, kot tudi dojcije, šmarne hrušice, osleze in negnoj, ki v živi meji ločujejo vrt od ceste. Rada se poglablja v podrobnosti rastlin na vrtu in naravi ter je nad njihovo skladnostjo vedno znova in znova očarana. Odnos do vrta in življenja pa najlepše opišejo njene besede: »Moj vrt ni zbirateljski vrt, čeprav je v njem veliko različnih, zanimivih rastlin – vedno so me najbolj prevzeli vrtovi, ki so bili premišljena kombinacija oblik in zanimivih, četudi preprostih, 'navadnih' rastlin, tudi takšnih iz narave. Pomemben je kontekst, v katerem so uporabljene določene, prvo pravilo, ki ga vedno upoštevam pri izbiri, pa je življenjsko okolje rastlin – vsako bitje se najlepše razvija in cveti tam, kjer so razmere zanj optimalne oziroma je na pravem mestu.«

Arhiv revije Deloindom+.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE