Čeprav je vrt današnjo podobo začel dobivati pred slabim desetletjem, je Vida veselje do rastlin vedno gojila v svojem srcu. Tudi takrat pred tridesetimi leti, ko ji je mama dala denar, da naj na poti k maši kupi meso za juho. Pa jo je mladenko premamil zeleni asparagus, da se mu ni mogla upreti in je denar porabila zanj, kar ga je ostalo, pa za meso ... Asparagus se je sicer posušil, občudovanje rastlin pa je ostalo. Morda takrat še malo v senci modnih torbic in visokih pet, vendar ne za dolgo.

Od moškega puntanja do sodelovanja
Ljubezen je pripeljala Vido s »trga« v Sodražici k možu Stanku v Žlebič ter v hišo na parceli, veliki dobrega pol hektara. Na začetku njune skupne poti seveda ni bilo časa za okrasni vrt, mož Stanko, ki še vedno kmetuje, je bil takrat predvsem naklonjen sadovnjaku in zelenjavnemu vrtu, ki sta obkrožala hišo. Najraje pa se je zadrževal v gozdu. Vido je jesenski in zimski pogled skozi kuhinjsko okno na prevrnjene zeljne glave dolgo motil, vendar ob skrbi za pet otrok pač ni bilo časa za kaj več kot za občasno prebiranje knjig in revij o vrtovih. Za njeno dušo sta kljub vsemu pred dvajsetimi leti svoj prostor tik ob hiši dobila prva rododendrona. Še nekaj časa pa je moralo miniti, da se je njiva z zelenjavo umaknila za hišo in prepustila prostor okrasnim rastlinam. To se je zgodilo zaradi Vidinih argumentov o škodljivosti svinca v zelenjavi, ki raste blizu ceste.

Dobri in utemeljeni argumenti so tisti, ki Stanka vedno prepričajo za spremembe, in tako se njegovo upiranje (Vida pravi puntanje) spremeni v sodelovanje. Morda pa so tudi trije plesni tečaji v Ljubljani pripomogli k njuni ubranosti. In tako lahko zdaj občudujemo zasaditve, ki jim je dušo vdihnila Vida, uresničitev unikatnih okrasnih elementov, kot so lesene in kamnite klopi, ptičje hiške, poti iz kamnitih plošč in obrobe, pa so v celoti delo gospodarjevih rok. Stanko zase pravi, da je vedno za. Za dobre ideje, za spremembe, za okrasni vrt, vendar samo, če so razlogi pravi. In za okrasni vrt so očitno bili.

Samodisciplina, knjige in izleti
Pri urejanju in zasajanju zgornje okrasne grede je Vida že uporabila znanje, ki si ga je z leti pridobila iz literature, zato napak, ki bi zdaj zahtevale večje popravke, ni bilo. Vsem grmovnicam in nižjemu okrasnemu drevju je dala zadosti prostora in se ni prepustila skušnjavi, da bi zasaditev že v začetku delovala bogato. Tako imajo njeni javorji, okras­na jablana, dreni, brogovite in iglavci čudovito oblikovane krošnje. Grede, na katerih rastejo, pa niso širše od metra in pol. S pletjem in vzdrževanjem zato ni večjih težav, med njimi pa najdemo kombinacije trajnic, ki so lahko učni primerek uspešnega kombiniranja tako v barvah kot v  višinah in teksturah. In to v vseh letnih časih. Na zgornjem robu prevladujejo odtenki rožnate barve ameriškega slam­nika, iskrivk, plamenk in kresnic, modrino dodajo mačja meta, srobot in liatrisi, vesele rumene poudarke pa rman in rudbekije. Šaši imajo povezovalno vlogo, pod jablanami, ki so ostale tu, pa navdušujejo hortenzije in rododendroni. Lataste hortenzije, ki prenesejo več sonca, najdemo bolj pri hiši, na tistem delu, kjer prevladujejo na različno velike krogle obrezani pušpani, katerih zelena barva lepo izstopa zaradi svetlega odtenka večjih ploščatih kamnitih plošč in proda. Čudoviti kamni so ena izmed značilnosti vrta; uporabljeni so posamezno kot okrasni element ali kot kamnite pohodne plošče v poteh in obrobah. Vse jih je pripeljal gospodar iz svojega gozda in z lastnimi rokami obdelal. Nekatere ideje so se jima porajale tudi na izletih po slovenskih vrtovih, ki jih vedno obiskujeta skupaj, in Vida pravi, da brez teh obiskov njun vrt ne bi bil takšen, kakršen je. Pa tudi njena šiviljska spretnost, videnje lepote v nitkah in vzorcih v blagu, neverjetna natančnost in spretnost s škarjami in iglo so odigrali pomembno vlogo. Gredice imajo ved­no popolnoma brezhiben rob, za plevel pa na njih ni prostora.

Nazadnje je nastal tudi ribnik
Tisti del vrta, ki meji neposredno na cesto, je zadnji, šele pred nekaj leti, doživel temeljito preobrazbo. Cipresi, srebrni smreki in macesen so se morali umakniti vodnemu motivu, ki se proti hiši dvigne v manjši, z blazinastimi rastlinami poraščen skalnjak. Ribnik je obsajen s praprotmi, hermelikami, bergenijami in nizkimi okrasnimi travami, obkroža pa ga zelena trata, ki ji je prostor odmerjen nadvse velikodušno. Pa ne samo tu, ampak povsod. Tako se lahko brez občutka utesnjenosti sprehajate naokoli; vrt, ki na zgornji strani prehaja v cvetoč travnik s podaljškom v sadovnjak, pa diha s polnimi pljuči.

Vida nikoli ne govori o najljubši roži, barvi ali letnem času (čeprav poletja z vročino in sušo ne mara najbolj), saj jo vsaka rastlina s svojim posebnim vzorcem v listju ali na lubju, obliko rasti in vonjem očara po svoje. Želi, da so njene rastline in vrt srečni, kakor je srečna sama, zato se za vsako posebej potrudi in ji zagotovi, kar potrebuje.

O svojih rastlinah hoče vedeti vse. Tudi latinska imena, saj je ugotovila, da brez tega v vrtnarijah pač ne bo šlo. Če si jih ne zapomni skupaj, si listek z napisanim latinskim imenom za nekaj časa zatakne za koledar in ga ponovi vsakokrat, ko gre mimo.