28. 9. 2015 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: Jože Suhadolnik, Aleš Černivec
Dejan Pfeifer, Nadja Pfeifer, Studio Drevo, les, oblikovanje
Na obisku pri Dejanu Pfeiferju, Studio Drevo: Zgodbe iz lesa
28. 9. 2015 | Besedilo: Aleksandra Zorko | Fotografije: Jože Suhadolnik, Aleš Černivec
Dejan Pfeifer, Nadja Pfeifer, Studio Drevo, les, oblikovanje
V času, ko nenehno poslušamo in beremo o slovenskem lesu, zlasti o tem, kaj vse bi morali početi z njim, pa ne znamo, smo se podali v delavnico Studia Drevo, k oblikovalcu in izdelovalcu lepih predmetov iz masivnega lesa Dejanu Pfeiferju. Tam nastajajo zgodbe o lesu z veliko ljubezni in rokodelskega znanja, predmeti z dušo in posebno energijo, ki jo v prostor vnese samo lepo, vse do perfekcionizma obdelan les. V delavnici je Dejan sam, drugače delata skupaj z življenjsko sopotnico in arhitektko Nadjo Pfeifer.
Ob našem obisku se je posvečal izdelavi električnega čela iz treh vrst lesa: resonančne smreke, javorja in ebenovine. Čelo, ali ni to dokaj nenavaden oblikovalski izziv za oblikovalca pohištva, vprašam. Pravzaprav ne, odgovarja, gre celo bolj za mizarski izdelek kot goslarski, zaradi specifike izbora lesa in spajanja pa je zelo zahteven. To je po njegovih izkušnjah eden najzahtevnejših izdelkov takoj za lesenim umivalnikom, a neizmerno navdihujoč.
Čelo nastaja iz resonačne smreke, torej lesa smreke, ki je rasla zelo visoko v hribih, in to zelo počasi, zato je struktura letnic enakomerna in gosta. »Resonančna smreka ima od osem do deset letnic, navadna pa le tri ali štiri na centimeter,« pravi sogovornik in dodaja, da se že po zvoku, ko potrkaš na les, sliši razlika, prav tako ne sme imeti smolnatih kanalov ali grč. »Verjamem, da ima les neko frekvenco in energijo, ki jo oddaja.« Najraje dela s slovenskimi vrstami lesa, zlasti sadnimi, ki imajo bogato grafično strukturo in lastnosti, ki so po tehnični plati za pohištvo odlične, na primer z lesom jablane, slive, češnje, hruške, oreha, kostanja, pa tudi z lesom oljke. Sicer pa se pri izbiri prilagaja naročniku, za katerega dela pohištvo, prostoru in potrebam. Zelo dobre izkušnje ima s sodelovanjem z arhitekti, ki pri snovanju raznih prostorov vključijo svojo idejo ali načrt različnega pohištva. Zelo dober primer sodelovanja z AKSL arhitekti je interier Kavarne Rog v Ljubljani. Všeč so mu dobre napake lesa, če je kakšna grča, jo poudari, da je vidna, da ni monotonosti materiala. Les sadnega drevja je po njegovih besedah že zaradi letnic in strukture zelo pisan. Ko ga sestaviš v izdelek, nastane slika, grafika, in to je zanj umetnost, za katero je potreben čas. Zase ugotavlja, da izdelkom najbrž nameni preveč časa, zlasti pri končni obdelavi. Njegova miza je na zgornji in spodnji strani tako rekoč enako lepo obdelana. Za koga drugega bi bila to izguba časa, njega pa bogati in mu je v izziv. Rezultat izžareva posebno energijo, vsaj tako pravijo uporabniki njegovih izdelkov.
Od kod taka neizmerna ljubezen do lesa? »Več ali manj je enaka že dolga leta,« odgovarja oblikovalec, sega pa v otroštvo, ko je veliko časa preživel na kmetiji pri dedku in babici na Blokah, na posestvu v čisti idili narave. Dedek je imel delavnico, tam se je nenehno delalo, tudi z lesom, in popravljalo, to so bili časi, ko so ljudje vse počeli sami. Z dedkom sta postavila hiško na drevesu, se spominja, sam je naredil leseno utež. To ljubezen in odnos do lesa zato najbrž nosi v sebi iz otroških let.
In kaj bi še želel izdelati iz lesa? Kolo, kad, odgovarja, električni čelo je super izziv, za katerega si ni predstavljal, da ga bo kdaj dobil. To je tisto, kar ga bogati, pravi, če bi delal samo mize, bi se najbrž sčasoma utrudil. Pred leti se je preskusil tudi v obdelavi kamna, ko je sodeloval v projektu Sitting art, v katerem je iz orjaškega kosa dolomita nastal sedežni objekt, ki omogoča sedenje in udobno ležanje v dvoje. To je bil kiparski izdelek, dodaja, in prav kiparstvo je tista strast, s katero bi se ukvarjal, če ne bi bilo omejitev. A tudi izdelki iz lesa niso daleč od kiparstva in umetnosti, sam jim pravi uporabna umetnost. Navdiha in idej mu ne zmanjka, pravi, da jih ima za dve življenji.