Gre za ustvarjalno-izobraževalni projekt namenjen socializaciji in dvigu zaposljivosti brezposelnih priseljenk iz Bosne in Hercegovine, Makedonije, Srbije in Kosova, živečih na Jesenicah in v okolici. "Ime smo izbrali z namenom, da bi opozorili na pozabljen pomen ročnega dela, predvsem med srednjo in mlajšo generacijo žensk. S projektom na novo odkrivamo moč lastnih rok ter raziskujemo, kako ustvarjalne so lahko," pravijo oblikovalke iz skupine Oloop. K projektu so bile vabljene ženske z imigrantskim ozadjem in z veseljem do učenja ter druženja ob ročnem delu. Pridružilo se je 24 žensk različnih generacij in nacionalnosti, tovrstnega ročnega dela pa so se naučile že v otroštvu. Srečanja, ki so potekala med novembrom 2013 in junijem 2014 v prostorih Društva Up, so bila namenjena spoznavanju tradicionalnih, zlasti pa učenju sodobnih tekstilnih ročnih tehnik, ki so hitre, lahko učljive, zabavne ter primerne za vsakogar. Kot pravijo oblikovalke, so se udeleženke učile tehnike ročnega vezenja na polst, kvačkanja z barvnimi prehodi, zankastega pletenja in astrahan kvačkanja, vozlanja, sukanja, kvačkanja rožic in drugega. Nekatere izdelke so podarile vrtcu in pediatrični bolnišnici, v bolnišnici so izvedle tudi mini delavnico ročnih del. Ob tem so nastali uporabni predmeti, kot so nakit, novoletni okraski, preproge, copati, blazine in drugo, ki so, povezani v kolekcijo, namenjeni predstavitvam na promocijskih dogodkih, sejmih in razstavah.

"Projekt je dober primer, kako spoštovati, se navdihovati in se učiti iz zgodovine, hkrati pa ostati svež in sodoben. Tu je tudi ključ, kako tekstilno kulturno dediščino približati mladim," poudarjajo oblikovalke in dodajajo, da tekstilno ročno delo, ki je bilo od vedno v rokah žensk in se je dogajalo v intimnih krogih ženskih skupnosti, je po svoji naravi soodvisno, medgeneracijsko in povezujoče. "Zato je tekstil kot medij ženskam izredno domač. Za priseljenke pa je nekaj, kar so prinesle s seboj – je nekaj, kar povezuje tukaj (novo domovino) in tam (izvorno domovino)," še pravijo.

Pri delu se je po besedah oblikovalk iz skupine Oloop izkazalo, da ima tekstilno ročno delo mnoge dobrodejne učinke in s tem ključno prispeva k opolnomočenju, socializaciji in samooskrbnosti posameznic ter skupnosti. "Tekstilno ročno delo izboljšuje psihično počutje, krepi občutek pripadnosti, občutek za lastno in kolektivno identiteto, omogoča dodaten zaslužek, zadovoljuje potrebo po koristnosti, saj lahko ustvarimo nekaj uporabnega zase in za druge, omogoča druženje, izražanje čustev, povezanost, medgeneracijska srečanja, zadovoljuje potrebo po delu z rokami, po tem, da smo aktivni, lajša življenje z boleznijo in drugimi težkimi stanji ter omejitvami, umirja, utiša in usredišči ter nudi užitek, ki ga prinaša že sam kreativen proces," ob uspešno zaključenem projektu razmišljajo oblikovalke. Da bi skupini omogočili nemoteno delo tudi po zaključku projekta, so ustvarili samostojno spletno stran www.razkriteroke.si in Facebook stran Razkrite roke.

Tri oblikovalke, umetnice in producentke Katja Burger, Tjaša Bavcon in Jasmina Ferček, magistrice oblikovanja tekstilij in oblačil, skupaj pod imenom Oloop delujejo od leta 2004. Aktivne so na različnih področjih vizualnega ustvarjanja, od produktnega oblikovanja, oblikovanja prostorskih postavitev do tekstilne umetnosti, hkrati pa vodijo izobraževanja, predavanja in delavnice ter povezuje oblikovanje z družbeno angažiranimi projekti. Njihovi najbolj prepoznavni izdelki so volnena mila, leteči copati in squareplay. Pri tem delu raziskujejo in posodabljajo tradicionalne, pogosto ročne pristope izdelovanja ter obdelave tekstila. Ob tem skrbijo, da so izdelki narejeni iz naravnih lokalnih materialov, izdelovalke pa so najpogosteje nezaposlene ženske iz manj razvitih delov države. S svojimi izdelki in projekti že vrsto let sodelujejo tudi na najpomembnejših predstavitvah slovenskega oblikovanja doma in v tujini, za svoje delo pa so prejele tudi nagradi rdeča pika (Red Dot Concept 2007) in častno pohvalo na BIO 20.