A ljubljansko stanovanje iz šestdesetih let prejšnjega stoletja je bilo pred prenovo vse prej kot takšno. »Kamorkoli si pogledal, so bila sama vrata in nič prostora,« ga slikovito opiše gostiteljica, ki se je lotila podviga temeljite prenove v dogovoru s prijateljico, lastnico stanovanja. Skoraj nič ni ostalo kot prej, saj je bilo treba zamenjati od talne obloge do stavbnega pohištva, zlasti pa je bilo treba sobe posodobiti, odpreti in vnesti občutek prostornosti. Že ob vhodu, kjer je večino prostora zavzemala vgradna omara, se je po besedah gostiteljice začutila utesnjenost, saj se v predsobi skoraj ni dalo normalno gibati. Z nekaj nasveti, kako in kaj storiti, ji je pomagala znanka arhitektka, ki je pripravila posnetek obstoječega stanja, projekt rušitvenih del in idejni projekt prenove. Največji izziv je bila majhna, zelo utesnjena kopalnica.

Danes je podoba stanovanja precej drugačna. Za začetek so odstranili nekaj nepotrebnih vrat in pustili zgolj odprte prehode. Tako skozi vhodna vrata vstopimo v svetel in odprt prostor, pogled pa seže skozi kuhinjo do oken, kar po drugi strani pomeni, da pride v predsobo tudi naravna svetloba. Eno steno zapolnjuje po meri narejena odlagalno-shran­jevalna omara, nasprotno steno pa plitva omara z ogledalom, ki med drugim prostor navidezno poveča in razširi. Pod zasnovo predsobe in vgradnih omar so se podpisali v skupini Rompom.

Naprej se odpira kuhinja, ki je postavljena dvoredno, desno od nje pa je dnevna soba, v katero se da vstopiti iz predsobe in kuhinje. Pravzaprav predsoba, kuhinja in dnevna soba niso več zares ločene, razmejuje jih le stena, ob kateri so nizki kuhinjski elementi in nad njimi steklena napa. Drugi del stanovanja je namenjen kopalnici in spalnici. Ta dva prostora sta sicer ločena z vrati, a precej drugačna, kot sta bila nekoč, zlasti to velja za kopalnico. V prvotni kopalnici, kot pripoveduje gostiteljica, je bila celo kad, čeprav je bil prostor tako majhen. Seveda jo je dala nadomestiti s prho, obdano s steklom, in prostor s steklenimi drsnimi vrati povezala s spalnico. Kopalnica je zdaj osvetljena z naravno svetlobo in tudi dovolj prostorna. Nekdanji vhod v spalnico je izkoristila za garderobno omaro, ki se odpira iz hodnika in iz spalnice.

Staro pohištvo po besedah gostiteljice ni bilo uporabno. Stara počivalnika in stol, ki ga je prejšnja lastnica uporabljala v povezavi s svojim delom in je dragocen spomin nanjo, je gostiteljica dala obnoviti in jim dodelila podobno vlogo tudi v prenovljeni podobi. Prav tako so ostale umetniške slike, ki še vedno krasijo stene. Poleg tega je bilo v stanovanju veliko knjig, za katere je bilo treba najti primeren prostor, tako kot za veliko čevljev in oblačil. Gostiteljici sta blizu sodoben slog opreme in črno-bela kombinacija. »Nisem človek barv, zdi se mi čisto dovolj kakšen obarvan detajl,« pripoveduje. Zato in tudi zaradi tega, ker gre za majhno stanovanje, se je odločila za belo barvno osnovo. Tako je bela kuhinja, bele so vse stene in tudi večje vgradne omare, vse brez vidnih ročajev, da se lepo zlijejo s stenami. Beli barvi pa je dodala nekaj topline z izborom lesenih kosov. Lesena so tudi tla, in sicer je to sivo oljen klasični hrastov parket. Iz krtačenega in belo oljenega smrekovega lesa pa sta izdelana postelja in predalnik ob pisalni mizi v spalnici, oba s poudarki iz oreha. Podobno sta zasnovani knjižna omara in nižja omarica v dnevni sobi. Vse omenjeno pohištvo s predsobo vred so zasnovali v skupini Rompom, izdelalo pa ga je podjetje Lip Pohištvo Bohinj. Nekaj kosov pohištva, stole, jedilne mize, kavč, klubsko mizico, stoječo luč, s katero je osvetljena tudi jedilna miza, pa je gostiteljica nakupila kar po spletu.

Kakor pripoveduje, je bila najzahtevnejši zalogaj zamenjava stavbnega pohištva, zaradi nenavadne vgradnje starega stavbnega pohištva, na kar izvajalec pri izmerah ni bil pozoren. Sicer pa je bil celoten projekt svojevrsten izziv. Lotila se ga je, kot pravi, ker ima rada izzive, ker je odraščala v družini, kjer se je vedno nekaj gradilo, ker je bila sama vključena v projekt prenove, sicer brez izvedbenega dela, svoje hiše v Bohinju. Zato je imela pogum obnoviti še eno stanovanje.

In njen najljubši kotiček? Kuhinja oziroma delovni kot, ki je umeščen ob okno v kuhinji. »Moj prostor je kuhinja, vedno sem rada kuhala. Ko sem odraščala, sem veliko časa preživela v kuhinji ob mami, tam sem pisala tudi domače naloge,« pripoveduje gostiteljica. Izbrala je belo kuhinjo, gladkih linij in v visokem sijaju. Četudi ne kuha več toliko kot včasih, ji dobro organizirana kuhinja veliko pomeni.