Odprta vrata – Francija: Ljubezen do oblikovanja

3. 5. 2016 | Besedilo: living4media | Fotografije: Bertrand Limbour

odprta vrata, vinarsko poslopje, francija, obnova

Jean-Jacques Meunier in njegova žena Anne-Laure se od nekdaj strastno ukvarjata s preurejanjem objektov iz postindustrijskega obdobja. Pri obnovi starega vinarskega poslopja v dolini Loare jima je pomagal arhitekt Tahar Cheref Movista. Zakonca sta si želela v veliki odprti stavbi ustvariti domovanje, v katerem bosta lahko živela in delala.

Ko sta se lotila obnove, sta si zadala nalogo, da bosta ustvarila svoj svet, in to v poslopju, ki že ima svojo zgodovino. Želela sta se odseliti iz mestnega vrveža Toursa in si poiskati večjo stavbo, kjer bo dovolj prostora za bivalne in delovne prostore.

Leta 2008 sta kupila vinarsko halo in vinsko klet iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. »Pred obnovo je bilo to zgolj velikansko industrijsko poslopje. Deloma je vkopano v hrib, kar je sicer običajno za takšne objekte v dolini Loare,« je povedal Tahar Cheref Movista, arhitekt, ki je zakoncema Meunier pomagal pri obnovi.

Objekt je imel eno samo nadstropje in podstrešje, ki ga v preteklosti niso uporabljali. Po obnovi je to trinadstropna hiša, ki ima več bivalnih in delovnih prostorov, s skupno bivalno površino kar 370 kvadratnih metrov. Jean-Jacques se je odločil, da bo sam oblikoval notranjost svojega novega domovanja. »V gradbenem projektu je treba upoštevati zahteve sodobnega življenja, hkrati pa je treba ohraniti duha poslopja,« je poudaril. Logična izbira je bil industrijski dizajn. Ohranjanje sledi tistega, čemur je bilo poslopje prvotno namenjeno, je pravzaprav njegova strast.

Zaslon iz steklenih vlaken, delo oblikovalcev Tea in Stefana Kaiserja, ki so ga poimenovali Sticks by HSU-Li, stoji pred glavnim vhodom in zakriva pogled v notranjost, hkrati pa pripomore k umetniškemu videzu preddverja. Samo preddverje je opremljeno zelo preprosto. Vanj so med drugim postavili klop 400 R (iz leta 1951) avtorja Harryja Bertoiaja. Luči Pierre lumineuse (iz leta 1970) so delo Andréja Cazenaveja. Stene krasijo fotografije Erica Levieuxa in litografija italijanskega abstraktnega umetnika Giulia Turcata, ki jo je lastnik našel na trgu s starinami. Volneno preprogo v barvi brona in zlata je ustvaril Olivier Gagnère.

Barvno paleto sestavljajo tri različne sive barve – barva gradbenega materiala, ki so ga uporabili za prvotno konstrukcijo, barva kovinskih nosilcev na stropu in barva velikih cementnih kock. Jean-Jacques je prostor razdelil na različna tematsko opredeljena območja. Od nekdaj ga je privlačil industrijski dizajn petdesetih let prejšnjega stoletja, tako da je notranjost obnovljene stavbe v celoti posvečena temu obdobju in delu slikarke Agnès Thumauer.

S pomočjo arhitekta je lastnik dodobra izkoristil prostrano notranjost in našel izvrsten prostor za stopnišče in galerijo. V podjetju Girard Metallerie so izdelali kovinsko konstrukcijo dvojnih stopnic, ki se nadaljujejo v galerijo. Vmesno nadstropje povezuje različne prostore, galerija pa navpično in vodoravno ločuje in hkrati povezuje delovni prostor s spalnicami, ki so jih umestili na nekdanje podstrešje. Galerija poleg tega ustvarja bolj intimna območja v šest metrov visokem odprtem prostoru. Dnevna soba in kuhinja pod njo imata običajno visok strop. Kovinska drsna vrata so skupaj z izvirnimi vodili razstavili, jih na novo namestili in z njimi zaprli kuhinjo in bližnjo garderobo.

Kuhinja je zasnovana okoli otoka, na katerem so pomivalno korito s pomivalnim strojem, velika delovna površina in po potrebi tudi zajtrkovalna miza. Ličnice kuhinjskih omaric so usklajene z leseno površino drsnih vrat. Kuhinjski pult je iz črnega granita iz Zimbabveja. Meunier je na bolšjem trgu v Toursu kupil ročno izdelane visoke stole iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Oranžna svetilka Artemide Nesso iz leta 1962 je delo Giancarla Mattiolija.

Kuhinjsko mizo iz 19. stoletja obdajajo stoli Nr. 7 Arneja Jacobsena iz črno lakiranega lesa. Luči iz petdesetih let so tovarniška svetila, ki jih je lastnik našel na Place de la Victoire v Toursu skupaj z rdečimi in črnimi kovinskimi napisi iz nekdanje mesnice.

Na notranje dvorišče, veliko 120 kvadratnih metrov, vodijo drsna vrata, ki se lahko v celoti odmaknejo, tako da se notranji prostori brez ovir nadaljujejo na prosto. Na dvorišču in na terasi so razmeščeni stoli AA Butterfly, ki so nastali leta 1932. Miza je delo oblikovalca Giandomenica Belottija. Stoli Slick Slick X so Starckovi. Ob vznožju oljke stoji umet­niško delo Delphine Coinde, poimenovano Kapljica (iz leta 2000). Gre za eno od desetih Kapljic mleka, ki jih je umetnik Jean-Paul Pigeat naročil za Vrt miru v Betlehemu.

Zakonsko spalnico, ki ima svojo lastno garderobo in kopalnico, so umestili na nekdanje podstrešje. Lastnika sta si želela spalnico, kjer bo vladala tišina, spalnico, ki bo odmaknjena od drugih prostorov in kar se da svetla. Posteljno pregrinjalo je iz blaga, ki sta ga prinesla iz Malija. S stropa visi lestenec iz bele plastike iz sedemdesetih let. Stol Butterfly, delo Sorija Yanagija, je hkrati mizica ob postelji.

Pod spalnicami je 150 kvadratnih metrov velika dnevna soba. V njej stoji usnjen kavč bež barve, ki je bil izdelan po zgledu kavča Florence Knoll iz leta 1972. Ročno izvezene blazine so iz podjetja Gabrielle Soyer Lindell & Co.

Tudi ob klubski mizici stojita Yanagijeva usnjena stola AA Butterfly. Eliptična mizica je delo ameriškega oblikovalca Charlesa Eamesa. Po njej sta zakonca Meunier razstavila svojo zbirko lesenih izdelkov iz Burkine Faso, kozarec iz leta 1955 in vazo Savoy finskega oblikovalca Alvaara Alta. Ob eni od sten stoji omarica Colerette, ki jo je iz železa in terakote izdelala Elisabeth Garouste. V vmesnem nadstropju stoji naslanjač 654 Torso, delo Paola Deganella. V treh zidnih nišah so na ogled afriške maske in lončeni izdelki iz Mavretanije in Maroka. Preproga iz volne in svile je izdelek podjetja Toulemonde Bochart.

Družinska dnevna soba, ki jo krasijo bele stene, je umaknjena v notranjost hriba, kjer je bila prej vinska klet. Plastične alge, ki sta jih ustvarila brata Bouroullec, sestavljajo poseben zaslon in v prostor vnašajo svojevrstno dramatičnost. Oranžne blazine za posedanje je oblikoval Koen Deloose. Predalnike Componibili, ki jih je zasnovala Anna Castelli Ferrieri, izdeluje Kartell.

Rezultat vsega tega je tehnološko vrhunska sanjska hiša, ki jo še vedno prežema vonj po vinu in zgodovini, hiša, ki je na novo zaživela zaradi ljubezni do dizajna.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE