Razen nujnih posegov lastniki osem let v hišo niso kaj dosti vlagali, saj so vedeli, da jo bodo nekoč temeljito prenovili. Prenovo so zaupali arhitektki Tanji Barle, ki je družino in hišo zelo dobro poznala. Zelo radikalna rešitev je predvidevala rušitev vseh sten, razen nosilnih obodnih. Za lastnike je bila velik izziv, vendar se ga niso ustrašili in so zdaj zelo zadovoljni, tako s svojo odločitvijo kot z arhitekturno rešitvijo.

Čebelnjaki

Hiša je del naselja vrstnih hiš v Celju, ki so bile zgrajene leta 1953. Zaradi živo pobarvanih fasad se jih je prijel vzdevek Čebelnjaki. Do danes so žal že zelo veliko hišam tega naselja spremenili barvo, vendar se originalne postopoma vračajo. Arhitektka in lastniki so se odločili, da fasado hiše obnovijo v popolnoma enakem odtenku zlato rumene barve, kot ga je imela prvotno.

Klasična zaprtost

Pred prenovo je notranjost delovala zaprto. V vsaki medetaži sta bili dve sobi. Povezovalne stopnice so bile nameščene v ozko temno stopnišče. Mansarda je ostala neizkoriščena. V kleti so bila zgolj ozka vrata in dve majhni okni. Lahko bi rekli, da svetloba v hiši ni imela posebne vrednosti, saj je vanjo prihajala le skozi tipično velika okna ali balkonska vrata.

Moderna odprtost

Glavni cilj prenove je bil, da se hiša osvobodi zaprtih prostorov. Obodna nosilna konstrukcija je omogočala, da so porušili vse predelne stene. Hiša je nenadoma dobila čisto drug značaj. Odprli so se pogledi na drugo stran in tudi po višini. Vhodna fasada je ostala nespremenjena, medtem ko so stara okna na vrtni fasadi zamenjali z velikimi panoramskimi vrati. Velike steklene površine so spremenile lastnosti prostorov. Svetloba je zalila notranjost. Širokopotezni pogledi in odprta notranjost hišo navidezno zelo povečajo. Odprta panoramska vrata nadomeščajo tudi balkone.

Medetažnost

Nekoč popolnoma ločene medetaže se zdaj vizualno prepletajo. Odprti pogledi iz ene v drugo omogočajo opazovanje vedno novih situacij.

Takoj ob vstopu v hišo se nam odpre pogled čez jedilnico in kuhinjo v dnevni prostor. Iz tega stečejo pogledi v naslednjo med­etažo, kjer je za stekleno steno kopalnica. V še višji medetaži je otroška soba, ki je poleg kleti oz. letne sobe še edini prostor, zaprt s klasičnimi vrati. V mansardi je spalnica. Last­niki so ugotovili, da njihov način življenja popolnoma ustreza odprti zasnovi hiše in da nikakor ne pogrešajo vrat. Lahko se družijo skupaj, lahko pa vsak najde svoj intimni kotiček. Navadili so se na odprtost. Ne želijo več pregrad.

Vse stopnice so postavljene na novo. So samonosne na kovinskih nosilcih. V pritličju so širše in vabijo k posedanju in spremljanju dogajanja bodisi v kuhinji bodisi v dnevnem prostoru.

Med prenovo je bilo nekatere nepredvidene zaplete treba reševati sproti. Čeprav je statik ocenil, da so etažne plošče vpete samo v nosilne stene, se je tik po porušitvi dimnika pokazalo, da so bile zaradi načina gradnje plošče vpete tudi v dimnik. Pojavili so se povesi, zato je bilo treba plošče podpreti z novo kovinsko konstrukcijo, nosilce pa skriti v spuščeni strop.

Nevidne omare

Zvočna izolacija med hišami ni dobra. Zato je kot zvočni zid na eno steno v dnevnem bivalnem prostoru, ki meji na sosednjo hišo, nameščen niz omar, ki ustvarjajo vtis stene. Tudi druge garderobne omare so razmeroma nevidne, saj so po enakem principu zlivajo s stenami kot omare v dnevnem prostoru.

Vrt

Popolnoma novo uporabno razsežnost je dobil najniže ležeči prostor v hiši. Zaradi poglobitve vrta je tudi ta nekdaj temačna soba (klet), ki ima zdaj več namenov, lahko dobila panoramsko stekleno steno. Postala je svetla soba, ki se lahko čez polovico širine hiše odpre na vrt in ni več primerna zgolj za shranjevanje raznih stvari, ampak je v njej mogoče tudi posedati. Tu je nameščen tudi kotel centralne kurjave, uredili pa so še manjše sanitarije.

Dekoracija in detajli

Kljub naporni prenovi je lastnica našla posebno zadovoljstvo v opremljanju celotnega interierja. Poleg skladno izbranih pohištvenih kosov ter luči je za njihov dom izbrala nekaj zanimivih dekorativnih elementov.