Lastnika, mlad par, ki se ukvarjata z oblikovanjem in komunikacijo, sta želela ustvariti sodoben dom za svojo družino. Imela sta zemljišče, imela sta idejo o sodobnem načinu bivanja, nista pa imela načrta. Pozanimala sta se pri več podjetjih, vendar jima ni uspelo najti pravega sogovornika. Čutila sta, da njunim željam ne prisluhnejo dovolj pozorno, in intuitivno sta iskala drugačno rešitev. Spomnila sta se znanca, arhitekta Miha Volgemuta iz biroja Volgemut arhitekti, in ga poklicala na pomoč. »Miha se je takoj odzval na najino povabilo, po nekaj dneh smo se srečali na lokaciji in naredil je prve skice. Njegov predlog nama je bil takoj všeč in delo se je lahko začelo.« Skupaj so se odločili za hišo z betonsko konstrukcijo, ki je omogočala večje razpone. Gradnja, ki je za večino investitorjev utrudljiv in stresen proces, je, tudi zaradi sodelovanja s podjet­jem Unimobil pod vodstvom Franca Jamška, pri tej hiši minila (skoraj) brez zapletov. V dobrem letu sta se lastnika že lahko vselila!

Hiša je postavljena na podedovani družinski parceli na robu naselja, na njej je nekoč stala kmečka hiša z gospodarskim poslopjem. Proti severni strani se pogledi odpirajo na star sadovnjak, v ozadju pa na Kamniško-Savinjske Alpe. Južna in zahodna stran, kamor bi običajno orientirali hišo, nimata vabljivih pogledov. Tik ob parceli teče tudi potok, za katerega je znano, da poplavlja. Vse omenjene prednosti in omejitve so bile ključna izhodišča za zasnovo nove hiše.

Da bi se izognili škodi zaradi poplav, so večji del parcele nasuli, hišo pa konstrukcijsko še dodatno dvignili od tal. Na nižjem delu je ostalo le nekdanje gospodarsko poslopje, za katero pa ni tako pomembno, če ga potok kdaj poplavi. Zaradi učinkovitih ukrepov hiša na srečo v nobeni od letošnjih poplav ni bila prizadeta.

Proti prometni cesti na zahodni strani, od koder je tudi glavni vhod, je hiša precej zaprta. Zanimiva domislica je velika nadkrita veranda pred vhodom, ki spominja na japonska načela gradnje, kjer je pred objektom engawa, pokrita vzdignjena veranda, ki ga ločuje od zunanjosti. Prostor se sicer v dežju zmoči, ostaja pa bistveni del hiše. Veranda je prehod­ni prostor med znotraj in zunaj, na katerem zložimo prtljago pred odhodom na dopust, pozimi otresemo sneg s čevljev, v dežju odložimo mokra oblačila, poleti pa v copatih sprejmemo poštarja. Lastniki potrjujejo, da je zanje postala pomemben socialni prostor. Poleg možnosti za organiziranje zabav je posedanje na njej dobra priložnost za klepet s sosedi in vzdrževanje sosedskih odnosov.

Z japonskimi načeli bivanja se spogleduje tudi notranjost hiše, in sicer v pritličju z minimalistično uporabo barv in materialov. Bel tlak iz epoksidne smole je brezšivno razlit po celotnem pritličju, kar daje vtis velike prostornosti. Čudovit kontrast je velika zahodna stena iz golega betona, na kateri občudujemo teksture betona in igro svetlobe in senc na hrapavi površini. Skoraj bi lahko rekli, da gre za ogromno umetniško delo, ki se ga gledalec nikoli ne naveliča. Navduši rešitev vhodne veže oziroma vetrolova z drsnimi zasloni. Vetrolov je mogoče od dnevnega prostora s kuhinjo povsem ločiti s steklenimi zasloni, kar pride prav pozimi, saj v ogrevane notranje prostore ne pusti hladnega zraka. Zaslone je poleti mogoče tudi povsem odmakniti, povečati dnevno sobo in ustvariti prijeten prepih skozi hišo. Celotno pritličje zasedajo dnevni prostori s kuhinjo. Del je mogoče z zasloni ločiti in nameniti za delovne prostore, saj lastnika pogosto delata od doma. Iz kuhinje je proti lepemu razgledu na severu odprto okno, iz dnevne sobe pa se steklena stena odpre proti urejeni trati na vzhodni strani. Tu se bivalni prostor nadaljuje v nivojsko leseno teraso, ki gladko preide v travo. Na vzhodni terasi je oblikovan prostor za prijeten poletni zajtrk v zgodnjih sončnih žarkih. Ko ti postanejo premočni, terasi dela senco hiša, idealno za prijetna poletna kosila.

Na galerijo vodi vpadljivo odprto stopnišče s kovinsko konstrukcijo in nastopnimi ploskvami iz več plasti kaljenega stekla, med katerimi je barvna folija. Nad stopniščem so velika strešna okna, ki v dnevne prostore v pritličju prepuščajo prijetno svetlobo od zgoraj. Z galerije se vstopa v mansardne spalnice, kabinet in kopalnico s finsko savno ter na veliko zunanjo teraso na zahodni strani. Arhitekt pravi, da je ta kot nalašč za opazovanje zvezd v poletnih večerih.

Hiša je bila letos na ogled tudi v sklopu programa Odprtih hiš Slovenije. Lastnika in arhitekt Miha Volgemut z ženo so jo razkazali dvema skupinama obiskovalcev, med katerimi je bilo več mladih parov in družin, ki so se pripravljali na gradnjo svoje lastne hiše. Vsi obiskovalci smo imeli priložnost doživeti zgodbo hiše, ki pripoveduje o dobrih odnosih med arhitektom in naročniki, o upoštevanju danosti parcele in domiselnih rešitvah, o drznosti naročnikov, ki sta arhitektu pustila proste roke, saj sta mu zaupala vse strokovne in oblikovne odločitve.

Hiša Loft je postala s svojimi skrbno odmerjenimi materiali prizorišče za pisano družinsko življenje.