7. 1. 2015 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: Roman Šipić in osebni arhiv
Odprta vrata: Obiskovalcev ne sezuva
7. 1. 2015 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: Roman Šipić in osebni arhiv
Arhitekt Mladen Novak, ki je za bralce Delaindom vrsto let pripravljal arhitekturne rešitve, se je pred dobrimi tremi leti lotil prenove stanovanja, ki ga je do takrat dajal v najem. Ker ga je prenavljal zase, za svojo družino in za »vedno«, se je dela lotil temeljito.
»Tole stanovanje je bilo zasnovano kot moderno, čisto, ortogonalno, brez krivin in okroglin, ker mi niso pri srcu. Kar pa ne pomeni, da jih v kakšnem interierju ne uporabim,« hitro doda Mladen Novak, ko vidi moj rahlo začudeni pogled. Spomnila sem se namreč arhitekturnih rešitev, ki jih je pred leti risal za bralce Delaindom in v katerih ni manjkalo zavitih sten. »Nikoli nisem izbral okrogline samo zaradi okrogline, odločitev zanjo je bila vedno povezana s funkcionalnostjo prostora. Še danes jo predlagam, če ima smisel in gre v koncept zasnove interierja,« še pojasni. V koncept njegovega doma pač ni šla.
Cilj je bila prostorna dnevna soba z veliko, udobno sedežno, majhno, a funkcionalno kuhinjo, delovnim kotičkom, ker veliko dela doma in ponoči, otroško sobo, spalnico, garderobno sobo in kopalnico, v kateri bo dovolj prostora še za pralni in sušilni stroj. Uresničiti mu je uspelo vse našteto, čeprav omejitev ni manjkalo.
»Največja omejitev so bile zunanje stene, zaradi katerih ima stanovanje še vedno enako površino,« se pošali sogovornik, naslednji hip pa v resnejšem tonu nadaljuje, da so mu največ sivih las povzročili vertikalni inštalacijski jašek in trije vertikalni ogrevalni vodi. Teh se po prenovi nikjer ne vidi, vse je domišljeno zakrito. Števec za vodo v kopalnici, na primer, je skrit za mavčnokartonsko ploščo, prekrito s keramično ploščico, kakršne so po vsej kopalnici. Fuge potekajo neprekinjeno, tako da »vratc«, ki se odpirajo na potisk, sploh ne opaziš. Kar žal mu je, ker bodo v bloku po novem stanje na števcih za vodo odčitavali daljinsko: »Precej sem napenjal sive celice in mojstri iz podjetja Gracia, ki sem jim zaupal vsa keramičarska dela, so se zelo potrudili, da so uresničili mojo idejo, zdaj pa bodo vratca ostajala zaprta …«
Zvezane roke je imel tudi glede dimenzij oken in vrat, ki jih v bloku ni dovoljeno spreminjati. V otroški sobi ni bilo težav, ker je bilo staro veliko okno že razdeljeno na dva dela. V kuhinjskem delu pa bi moral zaradi velike odprtine vgraditi dvokrilno, če bi želel leseno. »Tako je naredila večina sosedov, a meni to ni bilo všeč, hotel sem obdržati zastekljeno površino enakih mer. Plastike ne maram, zato sem izbral aluminijasta okna, ki so veliko lažja. Malce več svobode sem si dovolil v dnevnem prostoru z izhodom na balkon, kjer je bilo prej okno s parapetom, jaz pa sem si zamislil veliko panoramsko steno, ki se od zunaj zaradi balkonske ograje ne vidi in ne kazi podobe bloka,« pojasni sogovornik. »Podpis« Mladena Novaka v njegovem stanovanju nosi po meri zasnovano pohištvo, katerega izdelavo je zaupal trem mizarjem: »Roman Stare je izdelal pohištvo za spalnico, kopalnico, garderobno sobo, garderobno omaro in vsa lesena vratna krila (vsi podboji so kovinski), Janez Runovc je opremil dnevno sobo, jedilnico in delovni kotiček, podjetje Mlinar & Mlinar pa je poskrbelo za kuhinjo s pultom iz coriana.« Vse je iz beljenega jesena in na pogled deluje masivno, kar je bil tudi namen, saj je to lastniku zelo všeč.
Njegov podpis nosijo tudi štiri stene v stanovanju, ki jih je obložil z dekorativno obložno opeko. »To so dva centimetra debele prave opečne ploščice, ki jih lepiš na steno kot keramične ploščice, vmes pa pustiš centimeter prostora za fuge,« pojasni sogovornik. Najdaljša stena v dnevnem prostoru je tako videti kot prava opečna stena in ne deluje prav nič temno, saj so vse druge stene bele. Dnevno svetlobo, ki je ob našem obisku oblivala prostor, je opečna stena nekoliko zadušila, a po drugi strani prostoru dajala toplino.
Opeka je hkrati protiutež temno sivi keramiki, ki prekriva tla povsod v stanovanju, razen v otroški sobi in spalnici. Začne se pri vhodu in nadaljuje po hodniku v kuhinjo, dnevni prostor, delovni kotiček vse tja do balkona. Zanimiva odločitev, glede na to, da ni talnega gretja. Zakaj torej hladna keramika, če pa bi bilo pod nogami veliko prijetneje čutiti jesenov parket, kakršen je v otroški sobi in spalnici? »Ker nimam navade sezuvati obiskov,« kot iz topa izstreli sogovornik. V prejšnjem stanovanju je kakovosten jesenov parket prekrival tla v celotnem stanovanju in neznansko ga je motilo, da je bil pri vhodu, kjer obut vstopiš v stanovanje, pa v kuhinji, kjer ti prej ali slej kaj pade na tla, zdrsan in poškodovan. »Pesek na podplatih in zašiljene petke ženskih salonarjev spraskajo tudi sedem slojev vrhunskega laka in parket prav kmalu kaže klavrno podobo,« svojo odločitev podkrepi z dejstvi Mladen Novak.
Če bi bilo po njegovem, bi keramika prekrivala tla tudi v novem stanovanju, kamor se nameravajo preseliti v kratkem. Čeprav je to stanovanje prenavljal za »vedno« in se imajo v njem lepo, je namreč postalo pretesno, saj se je družina v zadnjem letu povečala za enega člana oziroma članico. »Ampak v novem stanovanju najverjetneje ne bom imel besede. Bom pa poskrbel, da bo parket kakovosten, ko ga bo treba prebrusiti in na novo lakirati, bom pa stisnil zobe,« se namuzne.