Sodelovanje z arhitekti se je sicer začelo z vprašanjem ureditve nadstreška, a se na koncu razširilo na celotno hišo. Tipska hiša lastnikom ni ponujala udobja, kot bi ga lahko. Premajhna in nefunkcionalna kuhinja, pomanjkanje servisnega prostora in shrambe, neizkoriščena in premajhna garaža ter v najtoplejših mesecih neuporabna terasa brez možnosti senčenja in zaščite pred vetrom, to so bila nekatera izhodišča, na katerih je nastal projekt.

Osvežitev zunanjosti

Rešitev za več problemov hkrati so arhitekti našli v dveh lesenih kubusih, ki so jih pripeli na hišo in tako z minimalnimi posegi v obstoječo fasado dosegli sodobnejši videz. »Čez obstoječa vrata in okna na severni fasadi smo izvedli enovit panel iz vertikalnih letvic sibirskega macesna, ki hišo neprekinjeno poveže z novo lopo in nadstreškom za avtomobile,« pojasnjuje arhitekt Dare Vasiljević. Lesen ovoj se ponovi tudi na južni strani, kjer je nastala nova terasa. Ta je zaprta z lesenimi lamelami in deluje kot kubus, ki se po besedah arhitekta »zažira« v hišo in se likovno poveže s kubusom lope za vrtno orodje in nadstreškom za avtomobile. Ko je terasa odprta, deluje zračno in lahkotno. Leseni paneli se namreč poljubno premikajo in zlagajo glede na potrebe uporabnikov, tako dajejo zavetje pred premočnimi sončnimi žarki in vetrom, hkrati pa podaljšujejo uporabnost terase v hladnejših mesecih. Les sibirskega macesna, ki so ga uporabili za kubusa, vrtno lopo in nadstrešek, so obdelali s posebnim premazom, ki omogoča patiniranje na končno sivo barvo. Tako je les že zdaj takšen, kot bi bil po nekaj letih različnih vremenskih vplivov. Prenovili so tudi barvo starih lesenih oken in balkonskih ograj, tako da so lesni deli na hiši in okrog nje po videzu in odtenkih poenoteni. Prvotno kamnito oblogo fasadnega cokla in zunanjih tlakovanih površin pa so zamenjali s površinami v temno sivem štokanem betonu.

Spremembe interierja

Skladno z zunanjostjo so arhitekti posodobili tudi notranjost. Brez opaznih posegov v zunanje gabarite so preoblikovali tlorisno zasnovo pritličja. »S preureditvijo garaže in kopalnice za goste smo ustvarili krožno pot in zadostili potrebam po dodatnih shranjevalnih prostorih, kuhinja pa je postala bistveno večja,« pojasnjuje Dare Vasiljevič.

Popolnoma novo podobo ima kuhinja, ki jo na eni strani zapolnjuje šest metrov dolg pult s spodnjimi omaricami iz ščetkanega hrastovega furnirja. Nad njim ni običajnih visečih omaric, ampak so za pultom shranjevalne površine z globino 25 cm, namenjene za aparate in druge pripomočke, ki jih potrebujemo pri pripravi hrane, na videz pa delujejo kot stena. Ker so ličnice iz stekla in imajo vgrajeno LED-osvetlitev, lahko oddajajo subtilno svetlobo. Na nasprotno stran kuhinje so umestili visoke omare. Poleg veliko delovnih in shranjevalnih površin je v kuhinji prostor tudi za manjši pult za zajtrke ali hitre prigrizke.

V hiši so ohranili večino obstoječega pohištva, le ustrezneje so ga razporedili in podobo osvežili z novimi svetili. »Želeli smo ustvariti čim bolj nevtralno lupino, v kateri pridejo do veljave umetniška dela, starine in perzijske preproge, ki so jih lastniki imeli,« pojasnjuje arhitekt in dodaja, da se tako nove stvari v beli barvi spoštljivo umaknejo starinam.

Obstoječ hrastov parket, ki je talna obloga v več prostorih hiše, so lužili na belo barvo. Enako so prebarvali druge površine iz masivnega lesa: stopnišče, obloge pri kaminu, notranjo predelno leseno steno na stopnišču, ličnice omar in karnise. Prav tako so ohranili stilno pohištvo, pojasnjuje arhitekt, saj so želeli z intervencijo naročniku čim manj spremeniti način življenja. Stilno pohištvo, s katerim je bila opremljena dnevna soba, so preoblekli v nove drznejše črno-bele tkanine in tako s črtami posodobili njegov videz. Okna so osvežili z novimi zavesami iz snežno bele tkanine.

V kopalnici, ki so jo uredili v pritličju in je namenjena gostom, so uporabili kombinacijo keramike Mutina in premaza v videzu betona. V večjo kopalnico v zgornjem nadstropju so po želji naročnika umestili kad in kabino za prhanje. Izbrali so starinsko oblikovano prostostoječo kad, s katero so skupaj s keramiko ustvarili kontrast sodobnim gladkim in ravnim površinam v sivi in beli barvi.

Veliko pozornosti so namenili tudi osvetlitvi, nekatera svetila so ostala na starih mestih, druga so na novo razporedili. Najbolj izstopajo dizajnerski lestenci, ki ustvarjajo sodoben pridih, na primer lestenec Zeppelin oblikovalca Marcela Wandersa nad jedilno mizo in lestenec Wireflow oblikovalca Arika Levyja v dnevni sobi.

Po mnenju Dareta Vasiljeviča je to dober primer, kako je mogoče stare tipske hiše pri nas prenoviti in jih prilagoditi sodobnemu načinu bivanja. »Dobro bi bilo, da bi ljudje na pameten način prenavljali svoje hiše, a ob zavedanju, da je treba najti njihov potencial, ki se ga z dobro zasnovo izpostavi, in tako poudari obstoječe arhitekturne kvalitete,« še dodaja arhitekt.