Zaradi neposredne bližine reke, nevarnosti poplav in dviga podtalnice ob večjih deževjih na tem območju ni mogoče graditi klet­nih prostorov. Nivo parcele so morali celo dvigniti za 80 centimetrov, da so se izognili nevarnosti vdora vode, in hkrati vse shranjevalne prostore funkcionalno umestiti znotraj oboda stavbe. Ob znanih novembrskih poplavah se je to pokazalo za pametno in dobro rešitev. Enovito oblikovan stavbni volumen na zunaj ne razkriva, da sta v njem dve stanovanjski enoti. Na oblikovanje so zagotovo močno vplivale naravne in urbane značilnosti lokacije. Trapezna, razširjena oblika pritličja izhaja iz oblike parcele. Z zamikom zgornje etaže in mansarde pa celotna hiša, ki ima skoraj 400 kvadratnih metrov bivalne površine, deluje manjša.

Na severni strani je zaradi bližine ceste in sosednjih stavb hiša oblikovana bolj zadržano in preprosto, na južni pa se naveže na zeleno okolje, bujno obraščen obvodni pas ob reki. Obsežne steklene površine na južni stani so tako usmerjene proti vrtu in zelenemu nabrežju s starimi vrbami. Zlasti pritličji obeh enot se z dnevnimi prostori po vsej dolžini zlivata z vrtom. Severna in stranski fasadi so zaradi bližine sosednjih objektov, prometnice in energijske varčnosti bolj zaprte in imajo manjše odprtine. Na severni strani so urejeni tudi dovoz, parkirišče in kolesarnica. Posebnost hiše je 
unikatno oblikovan ovoj pritličja. Aluminijasti paneli z vrezanim stiliziranim vzorcem dreves zapirajo in senčijo steklene površine, na severni strani pa nadomeščajo vrata v kurilne in servisne prostore. Zaprta senčila ponoči ustvarjajo zanimivo svetlobno igro zunaj, poleti pa sončni žarki skozi line izrisujejo svetlobne in senčne vzorce v dnevnih prostorih.

Vhoda v stanovanjski enoti sta na severni, urbani strani. Logika razporeditve notranjih prostorov je v obeh enotah podobna, sledijo zaporedju uporabe in od večjih odprtih prostorov v pritličju prehajajo v intimo spalnic in otroških sob v nadstropju in mansardi.

Nad pritličjem, kjer so dnevni prostor, kuhinja, jedilnica in servisni prostori, sta prva etaža in mansarda namenjeni spalnicam s pripadajočimi garderobnimi prostori, kopalnicam, delovnim sobam in prostorom za shranjevanje stvari, ki jih v družinskem življenju nikoli ne zmanjka. Spalnice lovijo vzhodno in zahodno sonce, kopalnice in shrambe so usmerjene proti severu.

Tako kot na zunanjosti je tudi v notranjosti opaziti preprosto barvno shemo in malo različnih materialov. Arhitektki sta se trudili, da so večino materialov uporabili v njihovi naravni obliki. Prevladujočo belo barvo sten in pohištva dopolnjujeta toplina in vonj lesa. Oljen hrastov parket, položen po tleh, se nadaljuje tudi po ograji stopniš­ča v zgornja nadstropja. Močan, a skladen kontrast mu predstavlja betonska stena, ki se enovito razteza po vsej višini objekta. Leseni okenski okvirji so v zgornjih nadstropjih razširjeni v police oziroma so tako široki, da je na njih mogoče posedati in uživati v pogledih na bližnjo reko ali se pozimi prijetno greti na sočnih žarkih.

Sestavni del načrtovanja in oblikovanja hiše sta bili tudi razporeditev in zasnova vgradnega pohištva, ki je večinoma narejeno po meri. Zadržano oblikovanje v ospredje postavlja izčiščeno estetiko, namesto predelnih sten delovne prostore in knjižnico pregrajujejo domiselno zasnovane knjižne police. Na nekaterih točkah so postavljeni zanimivi oblikovalski izdelki, ki ulovijo pogled obiskovalca. Razsvetljava je diskretna. Poudarjeno izstopa le nekaj svetil, zlasti sodobni lestenec nad jedilno mizo in padajoči slap žarnic v stopnišču.

Hiša je zasnovana kot nizkoenergijska; ima sončne kolektorje, dobro izolacijo, prisilno prezračevanje in talni ogrevalni sistem. Za zelo dobro odločitev se je izkazal tudi centralni sesalni sistem. Arhitektki poudarjata, da sta v stavbo uvedli toliko sodobne tehnologije, da omogoča ugodno bivanje, ne da bi ji bilo karkoli podrejeno.

Koncept oblikovanja notranjih prostorov se dosledno izteče tudi v zasnovi zunanjih površin in vrta. Krajinska arhitekta Andreja Zapušek Černe in Damjan Černe iz studia ADkrajine sta izčiščenosti travnatih površin subtilno dodala poteze zunanje ograje in zasaditev z rastlinskimi vrstami, ki rastejo v okolici (živa meja iz gabra).

Dvostanovanjska stavba je primer dosledno načrtovanega in izpeljanega projekta, ki ponuja priložnost za nove prostorske izkušnje življenja.