Vrstna hiša iz leta 1967, ki v treh etažah meri približno 150 kvadratnih metrov, je bila po izvorni zasnovi dokaj skromna delavska hiša, z majhnimi prostori. A po besedah arhitekta Jožeta Jakija sta ženo že ob ogledu pred nakupom prepoznala njen potencial in si ustvarila približno vizijo prenove. Vedel je, da bo sestavljena relativno kompaktno, da bo v njej vsak kotiček dobro izkoriščen. Pri odločitvi je bilo pomembno tudi dejstvo, da bo vsak od treh otrok lahko imel svojo sobo, kar v stanovanju, kjer so živeli prej, ni bilo mogoče. Kljub kompaktni naravi prenovljene hiše je ta ohranila dovolj fleksibilnosti, da se bo ob nedavnem povečanju družine še za enega člana našel prostor tudi za njegovo sobo. Prednost zadnje hiše v nizu je tudi ta, da z odpiranjem fasade proti zelenici z drevesi relativno majhni prostori dobijo novo kvaliteto in občutek prostornosti.

Prenova je bila temeljita, kar pomeni, da so poskrbeli za novo fasado, nova okna, seveda nove napeljave in vse, kar spada zraven. Od prejšnje podobe so ostale le kljuke na vratih, stopnice v pritličju in parket v zgornjem nadstropju. Osnovni tloris se je nekoliko spremenil, čeprav je razporeditev prostorov ostala podobna. V pritličju so dnevni prostori, ki so zdaj zasnovani bolj odprto in zato prostornejši. Prav odpiranje prostorov je bilo prvi prijem, ki ga je arhitekt predvidel za prenovo in s tem pripomogel k višji kakovosti bivanja. Prej so bile kuhinja, jedilnica in dnevna soba ločene in zaprte v majhnih prostorih. Zdaj so urejeni kot enoten prostor, predeljen le s pohištvom, ki hkrati ohranja povezavo kuhinje in dnevne sobe. Zato je v elementu, ki je na eni strani namenjen kuhinji (delovni pult in kuhalna plošča), na drugi pa dnevni sobi (vanj je umeščen televizor), skrita napa. Višina predelnega elementa je kompromis med tem, da so vanj lahko na eni strani umestili televizor, na drugi skrili napo, hkrati pa ga ohranili dovolj nizkega, da se vidi čezenj. Napa tako ne visi nad kuhalno ploščo in ne ovira komunikacije med uporabnikom kuhinje in drugimi v dnevni sobi. Dnevni prostor se nadaljuje na leseno teraso in naprej na zelenico.

Pri vstopu v hišo pozdravi bronasta Venera, ki ponosno stoji na lesenem nabiralniku. Predsoba je zamišljena kot velika »vstopna omara«, v kateri se opravi levitev, predstavlja prehod med zunanjim in notranjim. Vsa vrata garderobnih omar, lesene stenske obloge in vrata v stranske prostore so poravnana v eni liniji, gladko in brez vidnih podbojev. Ena od vrat vodijo v nekdanji wc, ki po prenovi poleg vloge dnevnih sanitarij služi tudi kot mala kopalnica za goste z vsem, kar spada vanjo: omarico, umivalnikom, straniščno školjko, pisoarjem in prho. Čeprav gre za zelo majhen prostor, je s smiselno razporeditvijo elementov opreme povsem uporaben tudi v vlogi kopalnice. Podobno dvojno vlogo ima delovni kabinet v pritličju hiše: po potrebi se z raztegljivim kavčem spremeni v sobo za gosta.

Drugi prijem pri prenovi je bil, da so steno hiše, usmerjeno proti zelenici, odprli. Prej je imela le eno samo majhno okno na stopnišču, zdaj pa naravna svetloba z zelenice vstopa v skoraj vsak prostor ob tej steni. Vertikalnost stopnišča poudarja kar štiri metre in pol visoko okno, novo okno v dnevni sobi zagotavlja gospodinji pregled nad dostopom v hišo, spalnica se zdaj odpira v krošnje velikih dreves, v otroški sobi pa navzven izvlečena okenska niša poveča prostornost in ustvarja dodaten ambient.

V spalnici se je z dodatnim oknom spremenila izvorna razporeditev pohištva z omaro za vrati in posteljo vzdolž nje. Zdaj je postelja, ki jo gostitelja selita iz stanovanja v stanovanje, saj ju spremlja že od študentskih časov, umeščena vzporedno z oknom. Ta z nizkim parapetom in leseno polico pride prav tudi kot klop. Omaro so umestili ob najdaljšo steno, ki jo je bilo zato treba premakniti za 30 cm proti otroški sobi. To je največja otroška soba, orientirana na jug in je bila deležna najmanjših sprememb. V prvem nadstropju hiše sta še dve manjši otroški sobi, obe obrnjeni na severno stran neba. Druga otroška soba je po prenovi bogatejša za veliko okno na vzhodno stran. Vstavljeno je v leseno škatlo, ki sobo podaljša proti krošnji breze na zelenici. V novo ustvarjeni ambient za branje in posedanje se lahko ponoči podaljša tudi postelja in tako najstnici omogoči sanjarjenje s pogledom v zvezde. Poseben učinek ima stena iz koščkov ogledal, ki jo je izdelala hči. Odpadne kose ogledal, razbite na črepinje, je nalepila na steno in ustvarila mozaik. Najlepši učinek ima ponoči ob luči, ko po sobi »zaplešejo« odsevi. Tretja otroška soba je bila po prvotni zasnovi najmanjša, z majhnim oknom prav tako usmerjena na severno stran. V njej so po besedah arhitekta podrli del stropa in jo odprli proti strehi, s čimer so jo povečali in dobili še en nivo, na katerem je prostor za spanje. Na tleh je tako več prostora za igranje in pisalno mizo. Strešno okno spusti v sobo več svetlobe in skozenj tudi pozimi posije sonce. Kopalnica je ostala enako velika, le da so kad zamenjali s prho in velikim umivalnikom.

V mansardnem delu, urejenem iz surovega podstrešja, imajo zdaj skupni prostor, to je knjiž­nica, dve majhni shrambi in strešno teraso. Prav slednja predstavlja eno največjih prednosti prenovljene hiše. Na tej strani hiše so odprli streho in naredili leseno zunanjo teraso. Lesene obloge sten in zastor iz zelenja ustvarjajo prijeten in intimen ambient. Uporaben je tako pozimi kot poleti, saj s terase vstopijo v zunanjo savno, na nasprotni strani pa se osvežijo pod zunanjo prho. Po besedah arhitekta je v takšni vrstni hiši strešna terasa edina možnost za oblikovanje zasebnega zunanjega prostora. Prenova podstrešja je bila po njegovih besedah tretji pomemben prijem pri prenovi. Ker je bila streha zelo nizko, bi velik del podstrešja ostal neizkoriščen. Zdaj je del namenjen shrambam, del je izkoriščen v dvoetažni fantovski sobi, del ob knjižnici pa je na strešni terasi odprt proti nebu.

Hišo zaznamujejo tudi umetniška dela, ki jih opazimo v vseh prostorih. Prav tako se večkrat pojavi znana svetilka Tolomeo. Celo nad kuhinjsko mizo je ena od različic, ki jo je arhitekt sam ustrezno predelal, saj takrat takšne izvedbe še niso izdelovali.