Prvotna želja naročnikov je bila oprema v klasičnem alpskem slogu, ki pa po mnenju arhitekturnega dvojca ni primeren za novogradnjo. Zato je bil za arhitekta največji izziv, kako v sodoben objekt s plastičnimi okni vnesti občutek topline, ki ga povezujemo z alpsko arhitekturo, ne da bi oprema delovala banalno. Rešitev, ki sta jo našla, je naročnike navdušila.

Kakor je povedala Ana, bi bilo to podstrešno stanovanje, ki sicer obsega 70 kvadratnih metrov, kaj hitro lahko pretesno za štiri člane družine, ki počitnice še vedno preživ­ljajo skupaj. Zato je bil potreben kar tehten premislek. Tloris so ohranili, le vrata in del stene med hodnikom in glavnim bivalnim prostorom so odstranili in tako povezali ter optično povečali oba prostora.

Osrednji prostor, v katerem so kuhinja, jedilnica in dnevna soba, navidezno pregrajuje jedilna miza, pod poševnino v dnevnosobnem delu pa poteka lesena konzolna polica, ki se lahko uporablja kot klop ali odlagalna površina. »Polica se nadaljuje tudi na sosed­nji steni, kjer sta nameščena kamin in televizijski sprejemnik, v enem od razdelkov pa je prostor za drva. Za shranjevanje smo izkoristili tudi vse kotičke v drugih prostorih, saj na počitnicah zlasti pozimi potrebuješ kar precej garderobe,« je na pomembno dejstvo opomnila sogovornica.

Pomembno vprašanje se je porajalo tudi pri ureditvi otroške sobe. Dekleti sta si namreč želeli širši postelji – pod eno se izvleče še dodatno ležišče za gostjo –, v sobico pa je bilo treba umestiti tudi omaro, toda kakšno, da ne bi vse skupaj delovalo utesnjeno? Nastali sta neobičajni rešitvi, ki sta hkrati likovni pou­darek: pregrada iz lesenih letev med posteljama in omara s številnimi drsnimi vratci. »Poleg njiju sta drugačni še omara na hodniku z večjim in osvetljenim izrezom ter omara s posteljo v spalnici v obliki povezanega pohištva. Vse pohištvo izhaja iz igre kontrastov med orehovim furnirjem in belimi površinami. V izrezih belega pohištva so praviloma lesene površine,« je glavno vodilo pri snovanju opreme opisala avtorica. In zakaj ravno temni orehov furnir? »Zaradi orehovega parketa, ki je nadomestil prvotni hrastov parket. Tudi parket pa smo izbrali prav zaradi temnega tona, ki daje občutek topline.«

Tako je les temu počitniškemu stanovanju, ki je pogosteje zasedeno pozimi, vdahnil toplino, belina pa čistost in preprostost. Prevladujoča tona je dopolnila še oranžna, v kateri so sedežna garnitura, luči v otroški sobi in kakšen dodatek. Kakor sta poudarila sogovornika, je največ časa vzelo prav usklajevanje detajlov v izvedbeni fazi, družini pa sta, upoštevaje njihove želje, pomagala tudi pri izbiri drugih elementov, celo aparatov in pohištvenega okovja.

Toplega in domačnega občutka vseeno ne vnaša samo les, temveč tudi oblika pohištva. V spalnici, denimo, je postelja pomaknjena v nišo v omari, kar zagotavlja nekaj več intime. Pogled na vzglavje ob vstopu tako zastira garderobna omara, ki se odpira proti vratom. »To je bila edina rešitev, ki je zaradi majhnosti prostora omogočila nekaj več shranjevalnih površin poleg tistih pod posteljo in nad njo,« je dodala Ana.

Stanovanje je naravno dobro osvetljeno. Pri umetni osvetlitvi sta arhitekta za otroško sobo izbrala živahnejše oranžkaste amorfne luči, ki dajejo toplo svetlobo, za spalnico poleg stropnega svetila še linijsko luč za nišo nad vzglavjem in dve bralni lučki. V osrednjem bivalnem prostoru so svetila nameščena na stropu, nad jedilno mizo pa visi oblikovno bolj izrazita svetilka. Osvetljena je tudi vsaka omara. »Želela sva ustvariti izčiščen in svež prostor z nekaj poudarki,« je avtorica povzela opis sodobne, a domačne počitniške enote.