Ko sta lastnika kupila počitniško stanovanje, sta prepoznala potencial, ki ga je imelo, hkrati pa sklenila, da bosta poiskala pomoč arhitektov pri zasnovi notranjosti, saj se jima je zdelo, da sama, kljub temu da se ukvarjata z gradbeništvom, ne bosta kos nalogi. Po besedah arhitektke Špele Modic gre za naročnika, ki menita, da naj vsak strokovnjak deluje na svojem področju, zato se kot gradbenika nista lotila opremljanja, ampak sta ga prepustila za to poklicanim.

Stanovanje je bilo staro, z nekaj rabljene opreme, in je potrebovalo temeljito prenovo. Kakor pravita arhitektki Špela Modic in Renata Jozič, sta ju lastnika našla prek spletne strani. Potem ko sta pregledala ponudbo rešitev različnih birojev, sta namreč ugotovila, da so jima rešitve njihovega studia najbližje. In res je bilo tako, saj so zlahka našli skupni jezik. Želela pa sta si sodobno, minimalistično opremo, ob kateri si bosta spočila oči in dušo.

Tloris stanovanja se ni bistveno spremenil, le predsoba je postala del osrednjega prostora. Predsoba je bila namreč prej ločena, iz nje pa sta bila vhoda v kopalnico in kuhinjo. Za ta poseg so se odločili zato, da so dobili večji kuhinjsko-bivalni del. A razporeditev opreme kljub temu ni bila najbolj preprosta, saj prostor ni ravno velik. Več truda je zahtevala zlasti kuhinja, da so se izognili jaškom, ki se jih ni dalo premakniti ali odstraniti. Kuhinja je postavljena v obliko črke L, zgornje omarice pa so vgradili v zid iz mavčnokartonskih plošč, s katerim so skrili tudi odvodno cev za napo, hkrati pa dali kuhinji malo drugačen videz. Drugače je bilo v njej dovolj prostora za vgradnjo vseh gospodinjskih aparatov, ki jih navadno potrebujemo. Kuhinja ima tako vse, kar imajo velike, pomivalni stroj, pečico, hladilnik in nekaj delovne površine.
Nizek zid iz mavčnokartonskih plošč loči dnevni del od jedilniško-kuhinjskega in na njem je prostor za televizor. Ker pa je med televizorjem in kavčem zelo majhna razdalja, je tudi ta manjših mer. Arhitektke so ga umestile pod poševnino, kjer ni stojne višine.

V stanovanju sta še dve sobi, ena je namenjena spalnici, druga kabinetu. V slednjem je poleg delovne mize raztegljiv kavč, ki ga uporabljajo kot dodatno ležišče. Garderoba je urejena ob vhodu v stanovanje in je namenjena tudi odlaganju vrhnjih oblačil in čevljev, saj je prostor ozek in bi ga obešalniki ter odlagalne površine še bolj zapolnili. Preostali garderobni omari sta v spalnici in kabinetu. Tako glavni prostor ni obremenjen s pohištvom, pojasnjujeta arhitektki.

V stanovanju ni nobenega izrazitejšega barvnega poudarka, po katerih so arhitektke postale prepoznavne. »Ker prostor ni velik in svetel, smo se odločili za svetle barve, tako za pohištvo kot stene in tla. Za lesene dele so izbrali beljeni hrast, za stene pa zemeljske odtenke. Tudi lastnika sta si želela umirjene in elegantne zemeljske tone,« pojasnjujeta arhitektki, kako je nastala barvna shema. Izbor barv nastaja po željah naročnikov, še pravita, pri tem se jim v biroju povsem prilagodijo. »Večina ljudi, ki pridejo k nam, si želi živahne barve, čeprav bi včasih raje videle tudi kakšne sive in črne odtenke,« pravita.

Majhni prostori, kot je to počitniško stanovanje, zahtevajo pri projektiranju več prakse in iznajdljivosti, pojasnjuje arhitektka Renata Jozič. »Če imaš velik prostor, ga je preprosto opremiti lepo, zračno in minimalistično. V majhnega pa je treba slačiti vse kot v velikega, a je hkrati treba paziti, da ne bo preveč zapolnjen in da se ohrani zračnost. Oprem­ljanje majhnih prostorov je kot zlaganje tetrisa,« razmišlja arhitektka in pravi, da imajo veliko prakse prav z majhnimi stanovanji.

In kakšne rešitve so uporabile tokrat? Kavč z nizkim naslonom, ki je sestavljen iz treh kosov ter tako fleksibilen, da se ga da premakniti v bolj družabno kompozicijo, ko na njem sedi večje število ljudi. Jedilna miza je raztegljiva, s tem se ji poveča jedilna površina. Dodatni zložljivi stoli so vedno v omari ali na balkonu. Ti so lahko enaki ob jedilni mizi in na balkonu ob vrtni mizici. V manjših prostorih se izogibajo odprtim policam, na katere se zlagajo stvari in dajejo vtis neurejenosti ter natrpanosti. Zato so omare zaprte in se na pogled zlijejo s stenami. Tudi izbrana postelja v spalnici je idealna za maj­hne prostore, saj je lebdeča in brez okvirja. Namesto okvirja ima sredinsko nogo, ki pa se ne vidi, zato daje vtis, da lebdi v zraku.

Prevladujoč element po vsem stanovanju so oljena lesena tla, ki vnašajo občutek topline. Za primerno funkcionalno in ambientalno osvetlitev pa skrbijo svetila, ki so večinoma nadgradna. Zanje so se odločili zaradi stropa, ki bi bil prenizek, če bi ga znižali še za vgrad­njo svetil. Ob teh so še stoječa pri kavču, viseča nad jedilno mizo in stenska ob vhodu.