Spomladanske solatnice: Sadik ne izbirajmo le z očmi

5. 4. 2013 | Besedilo: Miša Pušenjak | Fotografije: Miša Pušenjak

solata, solatnice, sadike, vrt, zelenjava

Zima si je letos vzela svoje in se ni hotela posloviti do konca marca. Mnogi vrtičkarji so že nestrpni in komaj čakajo na prvo spomladansko solato. Kaj lahko na vrtu zanjo naredimo zdaj in kako se lahko na tako dolgo zimo pripravimo v prihodnjih letih?

Prva solata na vrtu bo zagotovo prezimna solata. Seveda mora že rasti na vrtu, če jo želimo jesti zdaj. Zimsko solato sejemo v današnjih časih v začetku septembra. Ker je vreme tako spremenljivo iz leta v leto, jo je dobro sejati v dveh terminih, saj najbolj prezimi taka, ki je razvila do pet listov. Tudi večja bo slabše prenesla zimo.

Poznamo mehkolistne in krhkolistne sorte. Ni jih veliko na izbiro, saj setev prezimne solate drugod po svetu ni v navadi. Krhkolistne sorte, to sta udomačeni vegorka in posavka ter avtohtona slovenska sorta bistra, sejemo v prvem tednu septembra in prvem tednu oktobra, mehkolistni zimsko rjavko in nansen pa v sredini septembra in v sredini oktobra. Obvezno jih posejemo v vrstice 30 cm narazen, saj jih potem spomladi veliko lažje hitro okopljemo in tudi pozneje režemo.

Veliko bolje prezimi neposredno posejana solata, zato jo presajamo šele spomladi.

Ko to berete, je, upam, sneg z večine slovenskih vrtov že izginil. Takoj ko se zemlja dovolj osuši, zimsko solato okopljemo. To je mogoče le, če ste jo sejali v vrste. Po okopavanju presadite nekaj rastlin na novo gredico 30 cm narazen v vrsti in 30 cm narazen med vrstami. Gnojenje ni potrebno, saj je v vrtni zemlji za solato dovolj hranil. Presajene sadike pokrijte z agrokopreno. Sama bi pokrila samo polovico rastlin, druge polovice pa ne, s čimer bi podaljšala čas dozorevanja in pobiranja.

Za berivko izberemo prave sorte

Solata uspešno kali pri relativno nizkih temperaturah zemlje, sejemo jo lahko, kakor hitro se zemlja ogreje na vsaj 5 °C. Ker letos skoraj ni bila zmrznjena, se bo to zgodilo precej hitro, da le preneha snežiti.

Vendar imamo Slovenci eno posebno navado, ki je drugod ne poznajo. Posejemo ustrezno krhkolistno sorto, navadno je to leda, potem nekaj rastlin presadimo na drugo gredo, tam naredijo glave, druge pa porežemo kot berivko. Redkokdo seje solato za berivko v vrste. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je to najlažje, pa ni tako. Berivko, posejano kar povprek, je veliko zamudneje pleti in rezati. Poleg tega so naše krhkolistne, glavnate sorte neprimerne za takšno uporabo, saj naredi ena rastlina le približno pet listov vse do takrat, ko se oblikuje glava. Zato je treba za polno skledo solate porezati veliko rastlin.

Veliko bolje je izbrati sorte, ki ne delajo glav. Pri nas je med temi razširjena gentilina, drugod lahko katera druga. Tudi ameriška rjavka je primerna. Na policah s semeni pa najdete tudi posebne vrečice z različnimi sortami, ki dajo pisano berivko.

Zakaj setev v vrstice na koncu zahteva manj časa? Zato, ker se potem vse rastline razvijajo enakomerno, saj imajo enak življenjski prostor. Med vrsticami je veliko prostora, v vrstici pa so vse približno enako nagnetene. Pri setvah »na povprek« se nekatere tiščijo na kupu, druge pa imajo veliko prostora. Zato se razvijajo z različnim tempom, pobiranje pa zahteva iskanje bolj razvitih rastlin. Zaradi tega dlje hodimo po gredici in s tem teptamo zemljo. Težje jo tudi rahljamo, odstranjujemo plevel, skratka, na koncu za vse skupaj porabimo veliko več časa. V vrstice posejano solato preprosto okopljemo z motičico, režemo pa po vrsti in ne iščemo bolj razvitih rastlin.

Vprašali boste, zakaj spreminjati stare navade glede sort. Bolj ko rastejo, več listov oblikujejo v rozeto, zato zelo hitro naberemo polno skledo, poleg tega pa teh sort ni treba redčiti.

Torej, berivko lahko posejemo precej blizu skupaj, med vrsticami pustimo okrog 20 cm. Vmes lahko posejemo še mesečno redkvico, saj je ravno dovolj prostora.

Prva glavnata solata iz sadik

Kdor bi rad čim prej prve glave letne solate, naj kupi sadike pri najbližjem vrtnarju, ki mu lahko zaupa. Ne pozabite pa, da je zdaj poimenovanje solate nekoliko drugačno. Krhkolistne sorte so tudi tiste, ki ne delajo glav – rozetaste sorte. Naše spomladanske glavnate krhkolistne sorte so predvsem leda, ponekod pa se še dobi tudi seme ljubljanske ledenke. Zato ne sme na listu pisati samo krhkolistna solata, ampak tudi ime sorte.

Sadik ne izbirajte samo z očmi. Vedeti morate, da naše glavnate sorte naredijo na oko manj privlačne sadike kot rozetaste. Zato so tudi manj primerne za berivko. Naj vas ne moti, če je sadika lede razpršena, z dolgimi listi na tanjših pecljih, sadika gentiline pa čvrsta, močna in na prvi pogled bolj zdrava. Sortnih značilnosti se ne da izboljšati z vzgojo sadik. Sadike posadite na razdaljo 30 cm med vrstami in v vrsti, vendar na trikotnik, da bo prostor bolje izkoriščen.

Če se bo nadaljevalo hladno vreme, potem presajene sadike pokrijte z agrokopreno, saj se lahko pozna tudi z deset dni zgodnejšim pridelkom. Pri dnevnih temperaturah nad 20 °C in toplih nočeh pokrivanje nima pomena. Tudi tu lahko med vrstice posejete mesečno redkvico.

Solate sadimo na gredice, ki so bile pognojene prejšnje leto, saj ne potrebujejo veliko hranil, lahko pa jim dodamo do 2 l/m2 domačega komposta.

Solata, ki ni solata

Med drugimi solatnicami naj najprej omenim rukolo, ki se je na naših vrtovih že udomačila. Pri načrtovanju kolobarja moramo upoštevati, da sodi med križnice in je torej v sorodu je z vsemi kapusnicami, redkvijo, redkvico, repo in kolerabo. Zdaj lahko v Sloveniji kupimo seme dveh različnih rastlin, obe pa na kratko imenujemo rukola. Prva je prava rukola ali Eruca sativa. Vendar je ta manj zanimiva in je ne priporočam, saj raste počasneje, je dlakava, predvsem pa je ni mogoče večkrat rezati. Na krožnikih v gostilnah, pa tudi na policah trgovin dobite vedno liste t. i. divje rukole, ki so jo naši botaniki po­imenovali tankolisti dvoredec. Gre za divje rastoči plevel, ki ga najdemo v Sredozemlju, gojene sorte pa naredijo več listov, manj ostrega okusa so in tudi hitreje rastejo. Latinsko se ta rastlina imenuje Diplotaxis tenuifolia (L.). Naredi narezljane liste, rozete pa lahko večkrat porežemo. Sejemo jo lahko v zelo hladno zemljo, kali že pri 2 °C, po vzniku ne pomrzne več, zato jo lahko posejete takoj, ko bo zemlja primerna za obdelavo. V rastlinjake jo seveda sejte čim prej, saj bo zanjo kmalu prevroče. Tudi rukolo sejemo v vrstice kakor solato berivko, le da naj bodo bolj narazen (okoli 25 cm), saj jo bo treba večkrat okopati.

Nikoli pa ne pozabite, da je rukola rastlina kratkega in hladnega dneva. Zato poleti preprosto ne dela. Napadejo jo številni škodljivci, predvsem bolhači. Tudi zacveti hitro, njen okus pa je zelo oster, skoraj grenak. Zato jo sejemo spomladi in spet jeseni, od začetka septembra do konca oktobra. Povečini prezimi celo na prostem, vsekakor pa v rastlin­jaku, a raste le, ko se temperature dvignejo nad 5 °C. Namesto redkvice jo lahko posejemo med vrstice solate. Njeno seme lahko pomešamo tudi s semenom korenčka in ju prav tako skupaj posejemo v vrstice. Dokler bo šlo, rukolo režemo, pozneje pa porežemo cvetna stebla. Rukola bo pomagala k enakomernejšemu in hitrejšemu vzniku korenčka.

Namesto rukole bodo tisti bolj odprti za novosti posejali azijske listnate rastline, za katere veljajo enaki napotki kot zanjo.

Če želite svoji solati pridati okus Sredozemlja, posejete na vrtu nekaj vrstic užitnega tolščaka. Ta rastlina sicer potrebuje več toplote za vznik, zato jo sejemo šele, ko se zemlja dovolj ogreje (10 °C). Njeni listi so kislo pikant­nega okusa, vsebujejo pa veliko koristnih snovi in vam jih toplo priporočam. Jemo jih kot svež dodatek v mešanici zelenih solat ali skuhamo kot špinačo. Za spomladanski eksotični okus pa bo poskrbel zimski portulak (Claytonia perfoliata), ravno tako vrtnina, ki jo sejemo zelo zgodaj, lahko tudi kar v lonce na terasi. Sodi med zelo redke zelenjadnice, ki uspešno rastejo tudi v senci, zato ga lahko posejemo med sadike paprike, paradižnika ali jajčevca, seveda šele maja. Zdaj ga posejte v rastlinjak, lističe in poganjke pa režite sproti in dodajajte skledam sveže solate. Rukolo, užitni tolščak in zimski portulak režemo že tri tedne po setvi.

Užitna vrtna loboda je v sosednjih deželah je že stalnica na vrtovih, pri nas pa dobrodošla novost. Ima lepe, zelo dekorativne liste, zraste lahko do pol metra visoko, vendar jo raje režite sproti in njene mlade liste oziroma poganjke uživajte kot dodatek solatam. Ker so listi rdeče barve, bo pisana solatna skleda še bolj zanimiva. Liste lahko dodajamo tudi zelenjavnim juham in jih kuhamo kot špinačo.

Za konec solat, ki to niso, toplo priporočam še setev mešanice semena rastlin, ki jim ne znamo najti boljšega slovenskega imena kot mešanica rastlin za mlade liste. V njej so seme berivke, radič in kot presenečenje seme blitve, špinače in rdeče pese, vse skupaj pa začini rukola. Taka mešanica odlično preganja spomladansko utrujenost. Prav tako jo sejemo v vrstice, 20 cm narazen, režemo mlade liste. Spomladi jo lahko sejemo zelo hitro, vendar se mora zemlja ogreti vsaj na 10 °C, da bo kalil tudi radič.

Nobeden od teh solatnih nadomestkov ne potrebuje posebnega gnojenja, lahko jih gojimo na tretji poljini, na kateri že leto ali dve ni bilo hlevskega gnoja.
 

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE