Ležišče naj bi ustrezalo našemu telesu. To pomeni, da je pri obračanju med spanjem pritisk vedno enakomerno porazdeljen, ob tem pa nas ležišče pravilno podpre in razbremeni telo. Na to, kakšen tip ležišča komu ustreza, vplivajo tako telesna teža in konstitucija kot različne težave in spalne navade uporabnika. Prav tako ima pomembno vlogo kakovost uporabljenih materialov, pozorni pa naj bi bili tudi na izvor ležišča oziroma sledljivost, kje je bilo izdelano in kako.

Ležišča z vzmetmi

Prve vzmetnice so po besedah Dušana Blažiča iz razvojnega oddelka podjetja Postelja nastale v začetku 20. stoletja in so bile pravzaprav podložne mreže za žimnate nadvložke. Poz­neje so se pojavile šlarafijske vzmetnice, ki se uporabljajo še danes, skoraj hkrati z njimi pa vzmetnice bonell. »Šlarafijske vzmetnice imajo med seboj prepletene in pokončno postavljene vzmeti. Vzmeti bonell med seboj niso pletene, temveč so povezane z žico. Zanje so značilne vzmeti velikega premera, v ležišču pa jih je navadno štirikrat manj kot pri šlarafijski ali žepkasti vzmetnici,« razloži sogovornik. Prve žepkaste vzmetnice so se pojavile konec osemdesetih let, pri nas pa v začetku devetdesetih. »Žepkasta vzmetnica izhaja iz šlarafijske, saj se pri izdelavi uporab_ljajo podobne jeklene vzmeti. Razlika je v načinu sestavljanja vzmeti v jedru. Pri starejši izvedbi (s šlarafijo) so med seboj pletene, pri žepkasti pa je vsaka vzmet posebej oblečena v tekstilni žepek, ki so med seboj povezani. Pri prvih izvedbah žepkastih vzmetnic so bili žepki stožčaste oblike in med seboj speti s kovinskimi sponkami,« pojasnjuje Blažič.

Zdaj so vzmetnice z žepkastimi vzmetmi precej izboljšane in sestavljene iz različnih plasti drugih materialov. Običajno so žepki sodčkaste oblike in v srednjem delu med seboj silikonizirani. Pri boljših izvedbah so obdani z vsaj enim jeklenim okvirjem, ki ojači jedro ležišča. »Osnovni gradnik je žepkasto vzmetenje. Tekstilne vrečke z vzmetmi so ob straneh med seboj zlepljene po sredini, tako da se zgornji in spodnji del lahko prosto gibata in točkovno prilagajata telesu. Vzmeti so med seboj ločene in delujejo neodvisno. Na pritisk telesa se odzivajo samo tiste, ki so obremenjene, druge mirujejo. Žepkasto vzmetenje podpre telo po vsej dolžini in širini ter omogoča hrbtenici lego v pravilnem položaju, zato se mišice sprostijo, spanec pa je miren z manj gibanja,« pojasnjuje Rok Lozej, direktor podjetja Meblo int. Vzmeti, ki se uporabljajo za žepkaste vzmetnice, so po njegovih besedah narejene iz visokokakovostnega jekla, iz žice različne debeline, kar odloča o trdoti ležišča, razlikujeta pa se tudi premer in višina vzmeti. »Žepkasto jedro se uporablja v tako imenovanih hibridnih le­žiščih, sestavljenih več plasti. Poleg jedra so to še različne vrste pene, od poliesterske, visokoelastične in spominske pene do lateksa. Vsak material posebej da vzmetnici specifično lastnost,« še poudari Lozej.

Bistvo kakovostne vzmetnice je po besedah Dušana Blažiča v kakovosti jeklene žice, obliki in višini vzmeti (te ne smejo biti previsoke). »Prav tako je pomembna nadgrad­nja ležišča, saj je jekleno jedro samo osnova dobre vzmetnice. Za daljšo življenjsko dobo je priporočljiva tanjša podvzmetnica, lahko tudi lesena prožna podlaga, na katero jo položimo. Udobje in prijetno mikroklimo vzmetnice pa dosežemo z nadgradnjo jedra. Materiali, ki jih za to uporabljamo, so različne trdote in si sledijo v zaporedju tako, da so na vrhu najmehkejši, koliko in kakšni so, pa je odvisno od cenovnega razreda vzmetnice,« pravi Blažič. Po njegovem je tudi pomembno, da omogočajo dobro zračenje.

Kakšne so prednosti in slabosti ležišča z žepkastimi vzmetmi? »Še vedno velja, da je ležišče z žepkastimi vzmetmi najbolj zračno ležišče na trgu. Poleg tega ima zelo dobre fizikalne lastnosti. Zaradi svoje sestave se žepkasto jedro točkovno prilagaja telesu, kar pomeni, da je vsak del telesa podprt s svojim žepkom. Takšno ležišče skoraj nima slabosti, je pa treba paziti, kateri material je nad vzmetenjem, da izberemo nam primernega,« odgovarja Lozej. Če je ležišče postavljeno na primerno podlago in ga redno obračamo, ga bomo lahko dolgo uporabljali in tudi vzdrževanje je preprosto. Med morebitnimi slabostmi Blažič omeni, da imajo žepkaste vzmetnice brez jeklenega okvirja krajšo življenjsko dobo, bogateje obložene različice so težje in jih je zato teže obračati, pri slabo nadgrajenih različicah in slabši kakovosti vzmetnega jedra pa se lahko čuti in sliši njihovo šumenje, ko se med spanjem obračamo.

Ležišča iz lateksa

Osnova ležišč iz lateksa je njihovo jedro, ki naj bi bilo izdelano iz drevesne smole nekaterih kavčukovcev. Razlikujejo se po vsebnosti kavčuka in načinu izdelave. Ležišče, ki je izdelano iz lateksa s stoodstotno vsebnostjo kavčuka, je popolnoma naravno. Vendar je v praksi, kot ugotavlja Blažič, večina delno ali skoraj v celoti izdelanih iz nenaravnih materialov, zato ta ležišča niso dovolj prožna in so bolj podobna poliuretanski peni.

Po besedah Tanje Ledić iz podjetja Lagea ločimo dva načina proizvodnje lateksa, to sta kalupirani lateks in lateks, ki se peni v tunelih in nato obdeluje s posebnimi žagami. »Prednost kalupiranega lateksa je zlasti v dolgi življenjski dobi izdelka in preprečevanju posedanja ležišča. Z žaganjem se namreč odpirajo zračne pore, ki sicer ohranjajo obliko ležišča. Z odpiranjem por se jedro sčasoma začne sesedati,« pojasnjuje sogovornica.

Po njenih besedah je kakovostno ležišče iz lateksa narejeno iz kalupiranega lateksa, ki ima različna območja (cone) trdote in zračne kanale za večjo zračnost. Zelo pomembna je tudi kakovostna snemljiva prevleka, ki jo lahko operemo.

Tudi ta ležišča so lahko sestavljena iz več plasti, kar daje občutek večjega udobja, in če je lateks strukturiran, omogoča boljšo zračnost. Če je dodana plast kokosovih vlaken, ta daje zlasti močno oporo v križnem delu hrbtenice, pojasnjuje Dušan Blažič, sicer pa so po njegovih besedah ta ležišča precej špartanska, torej trda, in niso primerna za vsakogar. Obstajajo tudi ležišča z jedrom iz žepkastih vzmeti in plastjo lateksa na obeh straneh, prvo zagotavlja zadostno zračnost in dobro podlago, lateks pa ga oplemeniti. To je po mnenju Ledićeve dobra kombinacija, saj se izboljša zračnost.

Pri ležiščih iz lateksa je zelo pomembno tudi posteljno dno oziroma letvena podloga (t. i. latofleks), ki omogoča ustrezno zračenje le­žišča. »Lateks ne vpija vlage in ne more odvajati vlage, ki se ustvarja pod odejo. Zato ima kakovostno lateksovo jedro veliko zračnih kanalov, ki omogočajo izhlapevanje vlage in s tem sušenje spalne podlage,« še pravi sogovornica. Ob nakupu je treba tudi vedeti, da lateks ni primeren za vlažne prostore, prav tako ne za ljudi, ki imajo čezmerno telesno težo ali se močno potijo.

Ležišča iz pene

Zelo razširjena so različna ležišča iz pene, ki se med seboj razlikujejo zlasti po postopku izdelave, trdoti, prožnosti in višini. Kot pojasnjuje Tanja Ledić, poznamo poliuretansko in hladno pihano peno. V zadnjem času se je zelo razširila tudi ponudba ležišč s spominsko peno. »Hladno pihana pena je poliuretanska pena, ki je dodatno obdelana s kisikom. Obdelava s kisikom povzroči delno razgradnjo celične strukture pene tako, da ta postane bolj prožna in zračna,« pojasnjuje sogovornica, kaj pravzaprav pomeni hladno pihana pena. Spominska pena je po njenih besedah pena večje specifične gostote. »Zračne celice so zelo majhne, ker pa je zrak tisti, ki po obremenitvi peno vrača v prvotni položaj, se pri spominski peni se nekaj časa po prenehanju obremenitve na površini pozna 'odtis' telesa,« še pojasnjuje Ledićeva.

Prednost ležišč iz pene je po mnenju Andreje Štravs iz podjetja AD Vita v zelo dobrem razmerju med kakovostjo in ceno. »Kakovostna jedra iz pene z zadostno višino in sedemconsko podporo lahko odlično podprejo telo in so najbolj priljubljena izbira. Poleg zelo dostopne cene je njihova prednost manjša teža v primerjavi z ležišči iz lateksa, tako da lahko ležišča večjih mer preprosto premikate, obračate in zračite. Pena ima sicer manjšo gostoto kot lateks in nekoliko krajšo življenjsko dobo,« pojasnjuje Štravsova.

Ležišča iz pene z dodano plastjo spominske pene so po njenih besedah udobnejša. »Spominska pena se popolnoma prilagodi teži, obliki in temperaturi telesa. Zaradi popolne in pravilne podpore telesu pomaga preprečevati oziroma blažiti bolečine. Manjši pritisk na telo omogoča boljši počitek, hkrati pa boljši pretok krvi. Rezultat je prijetnejši in mirnejši spanec,« poudari Štravsova. Prav tako dobro izolira zvok in gibanje, kar pomeni, da se manj občuti premikanje part­nerja na ležišču. Najpogostejša je kombinacija jedra iz pene in dodane plasti spominske pene. Ležišča zgolj iz spominske pene so po mnenju sogovornice sicer izjemno udobna, toda ne dajejo zadostne podpore in s tem ne omogočajo pravilne lege telesa.

Ležišča iz pene so primerna za ljudi povprečne telesne zgradbe in otroke, kot dodaja Tanja Ledić, pa jih ne priporočajo ljudem s čezmerno telesno težo. S spominsko peno bodo zadovoljni tisti, ki želijo spati na mehkem. Ne priporočajo je ljudem s čezmerno telesno težo in tistim, ki se močno potijo. »Zaradi zelo majhnih zračnih celic je to spalna podlaga, ki ni najbolj zračna. Pri naših ležiščih ravno zaradi tega uporabljamo spominsko peno samo kot dodatek, ki rahlo omehča spalno podlago. Jedro je iz drugih vrst pene oziroma vzmeti, kar ohranja zračnost ležišča,« še pravi sogovornica.

Na čem bomo spali v prihodnosti?

Na področju ležišč se nenehno pojavljajo novosti in izboljšave, ki naj bi pripomogle k še bolj sproščujočemu spancu. Kot pravi Ledićeva, se industrija spanja v zadnjem času veliko ukvarja z vprašanjem, kako doseči zračnost v kombinaciji z ergonomičnostjo spalne podlage. Rešitve iščejo zlasti v smeri kombinacij različnih materialov, kot so vzmeti, različne vrste pene, lateksa in nešteto tkanin za vrhnje prevleke. Za slednje so postali priljubljeni dodatki z izvlečki zdravilnih rastlin. Med novostmi so po Lozejevih besedah tudi tako imenovana termo zračna polnila, ki vzdržujejo stalno temperaturo in zmanjšujejo pritisk ležišča na telo. Nekateri ponudniki in proizvajalci pa so svoj razvoj usmerili v tako imenovane spalne sisteme, ki vključujejo vse od posteljnega okvirja, ustrezne letvene podlage do ležišča in nadvložka. V tem primeru je poleg kakovosti v ospredju tudi estetska plat izdelka.