20. 12. 2012 | Besedilo: A. Z.
Arhitektura s pobudo
20. 12. 2012 | Besedilo: A. Z.
V Galeriji Dessa na Židovski stezi 4 v Ljubljani je na ogled razstava z naslovom Arhitektura s pobudo biroja gregorc/ vrhovec arhitekti. Na njej so predstavljeni primeri, ki jih imenujejo zadružna gradnja (Ateljeji Rožna dolina, Hiša Kranjska Gora 01, Hiše Ilovški štradon), predstavljajo pa tudi koncept Rehabi(li)tacija.si, ki išče odgovor, kako se lotiti morda največjega prostorskega problema Slovenije, to je razpršene gradnje tipskih hiš.
"Zdi se, da v trenutku globoke krize gradbene in posledično arhitekturne stroke niti ni tako pomembno vprašanje, kakšna je arhitektura, njena estetika in zunanja podoba, saj je ta praviloma v Sloveniji vsaj solidna, če že ne odlična. Pomembneje je, kako organizirati gradnjo, da bo ta bolj prilagojena spremenjenim pogledom na bivanje, drugačnemu ekonomskemu ravnotežju in povečani okoljski občutljivosti. Težišče je potrebno premakniti od vprašanja, kakšno arhitekturo delamo, na vprašanje, kako arhitekturo sploh delati. Gre za vpliv na produkcijo grajenega in ne več zgolj za iskanje ustrezne tipologije in oblike. Etos povojnega modernizma je bil tej sintezi najbliže," pravijo v biroju gregorc/ vrhovec arhitekti.
Arhitekti so, kot še pravijo ob razstavi, razvili vrhunsko estetiko, kar je bil nekako samoumevni del poklica, hkrati pa aktivno posegali v to, kaj in kako se bo gradilo, saj so dajali pobude za vzorčne hiše (znani Case study house program v ZDA), skupine hiš zadružnega tipa in celotna naselja (npr. Murgle). "Eksperiment je bil cenjen, izumljale so se nove tipologije, zlasti pa so bili arhitekti velikodušni. Razumeli so, da še tako izjemna arhitektura ne pomeni veliko, če ni dostopna in če ne okuži širšega kroga javnosti."
Tako v biroju gregorc/ vrhovec arhitekti razumejo arhitekturo s pobudo. "Praksa neusposobljenih naročnikov je stvar zgodovine, na njeno mesto mora samozavestno stopiti nekaj novega. Tu je priložnost in odgovornost angažiranih arhitektov. Zadruge, bivalne skupnosti, prenova, recikliranje, tovarne kot ateljeji, kontejnerska arhitektura, eko vasi, urbane kmetije, podstandardna stanovanja, nadstandardne vile, pasivne hiše, participacija, svetovanje. O tem naročniki ne vedo skoraj nič, zato takih naročil po logiki stvari niti ne more biti – razen s strani arhitektov samih, ki se srečujemo s potencialom drugačnih oblik bivanja. To poznavanje bi bilo pametno preprosto preliti v organizacijske tehnike, ki bodo privedle do realizacije teh konceptov, in se lotiti tega bodisi v lastni režiji bodisi pomagati ljudem, ki bi za to pokazali veselje," še dodajajo.