Potem ko se je v minulih letih v Ljubljani nekajkrat preselil in v študentskih stanovanjcih kvadraturo razširil s preprostimi posegi v organizacijo prostora, ju je z dekletom spomladi poklicala hiška sredi gozda v širši okolici prestolnice. Pravzaprav je bilo tako, da sta v svoj socialni krog poslala sporočilo, da iščeta hišico v naravi, ki bi jo obnovila in uredila, lastnik pa bi jima v zameno omogočil bivanje v njej. Za takšen način življenja sta se odločila tudi zato, ker bi rada naredila poskus, koliko materialnega človek potrebuje za bivanje in ustvarjanje, izkušnjo dokumentirala in rešitve delila z drugimi, da bivanja v majhnem stanovanju ne bi občutili kot stisko, ki bi sledila finančnim in prostorskim omejitvam, temveč bi pomenilo tudi izziv in priložnost, da se na stvar pogleda drugače. Proces raziskovanja in materializiranje ideje sta Tadeja Juranoviča, zmagovalca več študentskih arhitekturnih natečajev, vedno zanimala bolj kot risanje načrtov in tudi tokrat bo večino opreme izdelal sam v družinski mizarski delavnici v Banovcih, kjer so pred njim že tri generacije ustvarjale z lesom. Poleg tega so mu blizu glasba, ples, fotografija in ukvarjanje s filozofskimi in psihološkimi vprašanji – širijo mu pogled, da je tudi pri iskanju arhitekturnih rešitev svobodnejši.

Majhna stanovanja so večinoma povezana z omejitvami: najprej pri denarju, potem pa še pri prostoru. Kako naj se opremljanja lotijo mladi, ki gredo na svoje, da bo tudi izziv?

Pri majhnih stanovanjih se mi zdi najpomembnejše, da si dopustimo spremembo v načinu življenja, da denimo premislimo o svoji krami, nakopičeni zaradi spominov ali privzgojenih navad, zaradi katere postane vse nepregledno. Majhni prostori so pogosto videti prenapolnjeni, v resnici pa gre samo za neorganiziranost. Ne mislim le na stvari iz osebne zgodovine, tudi za marsikateri kos opreme ugotovimo, da ga sploh ne uporabljamo. Iz svoje izkušnje povem, da sem šele po odstranitvi vreče za sedenje, ki je v osrednji sobi mojega študentskega stanovanja zavzemala veliko prostora, ugotovil, da je brez nje soba občutno prostornejša in da je sedalno-počivalnih površin tudi brez nje dovolj. Bolje je, da majhno stanovanje ni videti kot neposrečen kolaž, razen če takšna »zmeda« deluje na nas kot spodbuda. Večino ljudi pa utesni, vendar se tega niti ne zavedajo. Pridejo v podobno veliko stanovanje, kot je njihovo, in jih prevzame z občutkom zračnosti. Vendar jim ni jasno, kaj pri njih doma ne deluje.

S kakšnimi posegi se izognemo vtisu, da je stanovanje natlačeno, da je v njem živelo sto ljudi in je vsak pustil košček lepljenke, ko se je odselil?

Pogosto se vselimo v opremljeno stanovanje, v katero je pohištvo naneseno z vseh vetrov. Predvsem moramo kakšno stvar odstraniti, kose, ki se po barvi, materialu ali obliki preveč razlikujejo, pa uskladiti. Vendar ne pozabimo, da so tudi izjeme včasih dobrodošle. Izbiramo opremo podobnih odtenkov barv in oblik – s tem uglasimo videz. Včasih pomaga, da odprte omare in police zapremo in tako pospravimo predmete. V enem od prejšnjih stanovanj sva z dekletom z majhnimi stroški na odprto omaro s policami montirala bela vratca, ki so se ujemala z drugo opremo. Tudi kos tapetniškega blaga za bolj umirjen videz fotelja ni bil drag. S takšnimi preprostimi posegi lahko naredimo prostor zračnejši in bolj celovit, k čemur lahko pogosto prispeva organizacija opreme.

Kako sploh izbrati majhno stanovanje, da se bomo v njem dobro počutili? Na katere lastnosti moramo biti še posebej pozorni in se jim ni dobro odpovedati, čeprav na račun ugodne cene?

Pomembne lastnosti stanovanja so primerna lokacija, orientiranost, torej osvet­ljenost glede na dele dneva in letne čase, ter odprtost navzven, poleg tlorisa seveda. Pomembna je tudi dobra izolativnost fasadnega ovoja. Sam bi najprej izločil kletna in temna stanovanja. Sonce deluje spodbudno na vse ljudi, če ima stanovanje tudi balkon z nadstreškom, bo sončno, a v njem vseeno ne bomo preveč izpostavljeni žarkom.

Na manjšo kvadraturo in manj prostorov ko smo omejeni, bolj sta dobrodošli odprtost navzven in povezanost z naravo. Balkon ali terasa kot nekakšen vmesni prostor sta zato skoraj nepogrešljiva. Nekdaj je imel pri hišah zelo pomembno vlogo prostor vzdolž fasade pod napuščem (podstenje), babica je tam presedela ure in ure, otroci smo se podili, tudi če je deževalo, tu so se ustavljali sosedi. Ta prostor, ki dandanes izginja, je imel v preteklosti pomembno socialno vlogo. Zaradi te izkušnje razmišljam, kako načrtovati blokovska stanovanja, da bi omogočala čim bolj pristen stik z naravo.

Kaj je pomembno pri razporeditvi in zasnovi opreme v majhnem stanovanju?

Da bi bilo funkcionalno, moramo življenje v njem organizirati po svojih navadah. Ni nujno, da je v majhni kopalnici najbolj smotrna namestitev prhe. Če se radi kopamo, imamo majhnega otroka, operemo kaj na roke, si lahko omislimo kad. Prostora ne zapre po višini, v njej se lahko prhamo, če izberemo ustrezno obliko in material, je lahko tudi v majhni kopalnici lepa rešitev. Sam se pri načrtovanju prostorov nagibam k bolj odprti zasnovi.

V prostore, ki jih uporabljamo za različne namene, v njih kuhamo, jemo, shranjujemo oblačila, se družimo in spimo, kot velja za garsonjere, je dobro namestiti pohištvo, ki bo opravljalo več funkcij hkrati. Lahko pa povečamo občutek prostornosti, pravzaprav pustimo več prostega volumna, če jih znižamo. Prostor se tako odpre. Posteljo lahko spustimo na tla, namesto zofe uredimo sedežni kot na blazinah in dodamo nizko mizico. Če nam ustreza trda postelja, bo nadomestno ležišče, ki ga je mogoče zviti, na tleh primerljivo z drago trdo vzmetnico. Iz svojih izkušenj vem, da se zgodi še nekaj: bliže pri tleh ko teče življenje, bolj natančno skrbimo za čistočo. Tak način počitka in spanja, pa tudi hranjenja je še danes uveljavljen v različnih kulturah sveta. Preden opremo zastavimo za bivanje pri tleh, se moramo prepričati, ali nam tako spremenjene navade ustrezajo; je pa lahko dobrodošla začasna rešitev. Če imamo dovolj visok strop, lahko posteljo umaknemo na podest, pod njim pa uredimo delovni kotiček. Če bi pridobljeni prostor izkoristili za garderobne omare, bi v majhnem stanovanju zasedle preveč volumna. K drugačni organizaciji lahko pripomore tudi zlaganje oblačil namesto obešanja. Za garderobne omare tako ne potrebujemo toliko globine in višine.

Je smiselno večino pohištva v majhnem stanovanju razporediti ob stene?

Ni nujno. Značilen je primer v sredo prostora med kuhinjskim in jedilnim delom postav­ljene zofe. V nasprotju s pričakovanjem ga ne zagradi, temveč celo poveže, če je hrbtni naslon dovolj nizek in ne dominira. Včasih je za dojemanje prostora odločilnih že pet centimetrov razlike.

Kako do funkcionalne opreme brez velikih stroškov? Kreativne rešitve, ki jih ponujajo proizvajalci, ali oprema po meri so ponavadi drage.

Dobro organizacijo na problematičnem tlorisu resda najlaže dosežemo z opremo po meri, pa še k usklajenemu videzu pripomore. Včasih se zdi neka rešitev draga, vendar se izplača, če kupuješ za daljši čas. Izplača se denimo naložba v dober kavč, ki se raztegne v posteljo, če vemo, da ga bomo pozneje prenesli drugam ali prodali. Za krajši čas pa izboljšujemo funkcionalnost z majhnimi popravki in premiki obstoječe opreme.

Občutek ujetosti včasih ustvari prav nemogoča razporeditev oken in vrat, da ob steni skoraj ni prostora za omaro ...

Eden najtrših orehov so vrata, pomaknjena do kota. V kotu moramo seveda pustiti prostor za odpiranje, če želimo naprej ob steno postaviti omaro, pa nam, takoj ko vstopimo, zagradi prostor. Omaro sicer lahko prestavimo ali jo zamenjamo s plitvejšo, še bolje pa je, da smo na takšne arhitekturne zagate pozorni že pri ogledih stanovanj. To je nazoren primer, da v majhnih stanovanjih za kakovostno bivanje ni odločilna le kvadratura.

Kako vpliva majhna kvadratura na izbiro barv in sloga?

Oboje je stvar osebnega okusa, je pa pomembno, da opremo uskladimo tako, da bo imela neko rdečo nit v barvi in slogu, poživ­ljajoč kontrast pa lahko ustvarimo z enim barvitim ali slogovno izstopajočim dodatkom ... Zadostuje že poseben stol. Na splošno pa prevladujoče temne barve prinašajo občutek zaprtosti, posebno če je naravna osvetlitev slaba.

Pa izbira umetne osvetlitve?

Pomembna je dobra osnovna osvetlitev, svoj čar pa ima tudi ustvarjanje ambientov z igro senc, indirektne in mehke svetlobe. Pogosto v majhnih prostorih svetila s preveč belo svetlobo delujejo hladno in naredijo plastificirane in lakirane površine še bolj umetne in brez topline.

Arhiv revije Deloindom+.