Odprte hiše Slovenije: Festival slovenske arhitekture

19. 4. 2017 | Besedilo: A. Z.

OHS, odprte hiše slovenije, arhitektura

Konec tedna, med 21. in 23. aprilom, bo za širšo javnost odprlo vrata več kot 70 izbranih zasebnih in javnih stavb, ki predstavljajo najboljšo sodobno slovensko arhitekturo. Že osmič bo namreč potekal festival arhitekture Odprte hiše Slovenije (OHS). Tema letošnjega dogodka je Stavbe, energija in dobro počutje.

Odprte hiše Slovenije (OHS) so del mednarodne mreže Open House WorldWide, ki je leta 1992 začela delovati v Londonu in je zdaj razširjena že v 34 mestih po vsem svetu. Poslanstvo svetovne mreže, ki ga uresničuje tudi OHS, je približati dobro arhitekturo širšim množicam, uveljavljati odličnost v arhitekturni stroki in visoke standarde v praksi. S tem nastaja največji globalni arhitekturni festival, ki dosega več kot milijon ljudi.

V Sloveniji festival deluje od leta 2010. Od takrat so za javnost odprli več kot 474 objektov in pripravili več kot 100 spremljevalnih dogodkov, ki si jih je ogledalo skoraj 17.000 ljudi. Letos je na razpis OHS prispelo 69 projektov. Objekte, ki jih bodo predstavili, je izbral strokovni odbor, ki ga sestavljajo Maja Vardjan, arhitektka in kustosinja za arhitekturo in oblikovanje v MAO, Nika Grabar, arhitektka s fakultete za arhitekturo v Ljubljani, Mitja Škrjanec, krajinski arhitekt (Ureditev okolice), Pippo Ciorra, arhitekt in glavni kustos za arhitekturo v muzeja MAXXI iz Rima, in Vesna Misjak, arhitektka, članica OHS.

Vila Mravljevi, a-biro, 2015 (Foto: Nina Kurnik)

Primeri kakovostne arhitekture

»Osnovno vodilo vsakoletnega festivala OHS je, da odpremo vrata tistih stavb, ki so primer kakovostne arhitekture, in obiskovalcem ponudimo osebno izkušnjo v dobro oblikovanem prostoru. V življenju se lahko marsičemu izognemo, arhitekturi pa se skorajda ne moremo. Dejstvo je, da nas arhitektura obdaja povsod in ves čas ter na nas vpliva tako v dobrem kot v slabem pomenu. Vpliva na naše zdravje, dobro počutje, varnost, učinkovitost. Tega se žal večina ljudi sploh ne zaveda. Arhitektura nas dejansko vzgaja, vzgaja naš odnos do prostora, do sebe, do soljudi, do dela, zaradi arhitekture lahko celo zbolimo, lahko pa smo bolj zdravi in produktivni,« pravita Ana Struna Bregar in Lenka Kavčič, arhitektki in direktorici projekta OHS, ter dodajata, da bi zaradi naštetega morala biti vsa arhitektura zasnovana zelo kakovostno.

»Želimo si, da bi z osebno izkušnjo kriteriji ljudi o kakovostnem prostoru zrasli in bi tako lažje zahtevali ali izvajali kakovostne posege v prostor, ga znali ceniti kot omejeno dobrino in postali odgovorni investitorji,« poudarjata sogovornici.

V letošnjem izboru je veliko zasebnih stanovanjskih stavb, izobraževalnih objektov in poslovnih prostorov. Obiskovalce po besedah sogovornic še vedno najbolj pritegnejo zasebni objekti, a veliko zanimanja je tudi za poslovne prostore ter javne in poslovne stavbe, ki so težje dostopni najširši javnosti. »Obiskovalci na ogledih večinoma iščejo rešitve in odgovore na lastne potrebe, ki se nanašajo na kakovostne prostore za živ­ljenje in delo,« še dodajata.

Zdravstvene ambulante Gorenja vas, 3biro, 2015 (Foto: Miran Kambič)

Podroben program in navodila za prijave na oglede lahko poiščete na spletni strani www.odprtehiseslovenije.org. Za tokratno prireditev so namreč pripravili novo splet­no stran, na kateri je predstavljenih več kot 600 najuspešnejših slovenskih arhitektov, krajinskih arhitektov in drugih strokovnjakov. Projekt OHS je tako v sedmih letih prerasel v platformo za izmenjavo praktičnih izkušenj, dvig prostorske kulture ter osebno in poslovno mreženje.

»Odprte hiše Slovenije ljudem omogočajo izkušnjo, da v stavbe vstopijo, jih preizkusijo, dobijo stik z arhitekti, uporabniki, lastniki, izvajalci in drugimi strokovnjaki. Poslanstvo festivala je pokazati, da kakovostna arhitektura ni nujno draga. Pomembne so kakovostne uporabne rešitve, ki nam izboljšujejo kakovost življenja. Predvsem pa bi morale biti vse javne stavbe in ureditve kar najbolj kakovostne, dostopno zasnovane in vzor za druge gradnje,« pravijo pri OHS.

Dogodek je namenjen širši javnosti, ki lahko vstopi v stavbe in dobi kontakte strokovnjakov. Hkrati pa je, kot pravijo pri OHS, namenjen promociji vrhunskih strokovnjakov, ki delujejo na področju načrtovanja, oblikovanja, naročanja, gradnje, obratovanja, vzdrževanja in uporabe stavb. Ker pa želijo program OHS narediti še bolj prepoznaven, so letos k sodelovanju povabili tri pomembne in znane javne osebnosti, ki so postale ambasadorji festivala, to so Dejan Turk, predsednik uprave Si.mobil, Sašo Rink, direktor Javnega stanovanjskega sklada MOL, in dr. Andreja Kutnar iz centra InnoRenew CoE.

Stavbe, energija in dobro počutje

Z letošnjo temo – Stavbe, energija in dobro počutje – želijo spodbuditi zavedanje o vlogi in pomenu energije, ki jo potrebujemo za delovanje stavb. Posebej poudarjajo neposredno povezanost energije z dobrim počut­jem in zdravjem uporabnikov stavb.

»Na arhitekturo ne vplivamo samo arhitekti in krajinski arhitekti. Zelo velik vpliv na kakovost grajenega prostora imajo prav investitorji, sledijo izvajalci, upravitelji in uporabniki. Zelo pomembno vlogo ima javni sektor. Prav javne stavbe bi morale biti grajene in vzdrževane kot vzorne in vzorčne. Vrtci, šole, bolnišnice, upravne stavbe in muzeji bi morali omogočati najvišjo stopnjo bivalne kakovosti, ljudje, ki so za to odgovorni, pa bi morali biti usposobljeni za odločanje o tem, kaj je kakovostna arhitektura. Zato nas letos še posebno veseli, da na festivalu odpiramo izobraževalne objekte in zdravstvene stavbe, ki kažejo, da se zavedanje o pomenu kakovostne arhitekture dviguje tudi v javnem sektorju. Življenja brez energije si ne moremo več zamišljati. Vendar negativne podnebne spremembe, odvisnost od fosilnih goriv, vedno večja poraba energije in vedno višje cene energentov vplivajo na odnos do porabe energije v družbi,« pojasnjujeta Ana Struna Bregar in Lenka Kavčič. Največji potencial za doseganje prihrankov energije se po njunih besedah skriva prav v stavbnem fondu, saj se v njem porabi dobra tretjina vse energije za gradnjo, rabo in recikliranje stavb. Poleg tega so stavbe ključne za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80–95 odstotkov do leta 2050.

Osnovna šola Alojzija Šuštarja, arhitektura Studio URAD, 2014 (Foto: Boštjan Kikelj)

»Velik del porabe energije in s tem povezanih emisij ogljikovega dioksida v gradbeništvu nastaja že pri izdelavi gradbenih elementov, torej še pred začetkom gradnje. Daleč največji delež v strukturi porabe energije pa je povezan s fazo uporabe stavb, torej za ogrevanje in hlajenje prostorov ter pripravo tople sanitarne vode. Vendar samo tehnične rešitve za prihranke energije v gradbeništvu ne bodo rešile ključnega problema, tj. kako zagotav­ljati zdravo in varno bivalno ter delovno okolje. Pri gradnji naselij, stavb in infrastrukture je odločilno, da so načrtovani premišljeno in da že sami po sebi omogočajo ustrezno zmanjševanje porabe energije. Le tako lahko kakovostno zasnovane stavbe zagotavljajo zdrave in varne razmere za bivanje ljudi in nimajo negativnih posledic na okolje,« so še povedali pri OHS in ob tem poudarili, da se v zadnjem času preveč pogosto dogaja, da so uporabniki zaradi energetskih rešitev, zlasti pri prenovah, dobili slabo bivalno okolje, polno vlage, plesni in drugih škodljivih vplivov na zdravje.

»Narediti dobro arhitekturo nikakor ni lahko. Danes mogoče še težje kot nekoč, vsaj z vidika hitrosti naročil ter napredka na področju tehnologij. Dobra arhitektura ni modna, je tista, ki bo dobra ne glede na spremembe, ki jih prinaša čas. V njej se bo uporabnik dobro počutil, bo spoštljiva do okolja, v katerem stoji, in vzdržna v celotnem življenjskem ciklu. Zavedati se moramo, da z enako količino denarja lahko naredimo arhitekturo slabo ali pa dobro, in prav zato bi si morali vsi prizadevati, da tako sredstva kot tudi čas in trud vlagamo v inovativne kakovostne rezultate. Prav vsak objekt v festivalskem programu OHS izkazuje odličnost in premislek o vplivu stavb na ljudi. Predvsem pa smo veseli, da je letos vključenih zelo veliko izobraževalnih in rekreativnih objektov,« sta povedali direktorici projekta Ana Struna Bregar in Lenka Kavčič.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE