Doslej je imela kar srečo, pravi, saj jo je ved­no odneslo v pravo smer. Nazadnje, denimo, v nekdanje gospodarsko poslopje ob hiši, v katerem že dobiva obrise nova galerija z ateljejem. Lila Prap prostodušno pove, da nikoli ni imela jasno začrtanih dolgoročnih ciljev. Kratkoročne že, a tudi te je brez večjih težav prilagodila nepredvidenim situacijam in izzivom, ki ji jih v življenju ni manjkalo. Pač ne rineš z glavo skozi zid, ampak vzameš, kar se ti v danem trenutku ponuja, pravi arhitektka po izobrazbi, ki pa že večji del svojega življenja dela in ustvarja na številnih drugih področjih. Bila je grafična oblikovalka, učiteljica, karikaturistka, od srede devetdesetih let je ustvarila številne gledališke in plesne predstave ter lutkovne igre, namenjene najmlajšim, ves čas je objavljala tudi v revijah za otroke. Zadnja leta so njen zaščitni znak slikanice za otroke, v katerih imajo glavno besedo živali, prevedene pa so bile že v 38 jezikov. Zakaj ravno živali? Ker predstavljajo svet pristnosti in prvobitnosti in ker so kot otroci, za katere ustvarja, neobremenjene z moralo, pojasni sogovornica.

Dolgčas ji ni nikoli, saj se pred njo kar naprej, praviloma nenačrtovano, vrstijo izzivi, kar po njenih besedah za človeka v svobodnem poklicu ni nič posebnega. Se pa kdaj, sicer redko, zgodi, da nima kaj početi. Takrat rešuje kakuro. Toliko za zdaj, kateri so koščki življenja Lile Prap in zakaj, pa preberite v novi izdaji revije Deloindom+.