Družina je v starejši večstanovanjski stavbi v bližini Opere in Narodne galerije stanovala že nekaj let, septembra 2015 pa kupila sosed­nje stanovanje in se lotila celovite prenove. Ker je stavba po besedah mladega arhitekta že v osnovi zelo dobro modernistično zasnovana, so zaradi skeletne gradnje lahko odstranili večino sten in tako ustvarili zanimiv krožni tloris. Lastnik je velik navdušenec nad naprednimi tehnologijami in celotno domovanje to tudi izraža. Stanovanje, ki je bilo v slabih šestih mesecih nared za ponovno vselitev, zdaj omogoča daljinsko upravljanje luči, rolet, ogrevanja in hlajenja, prezračevanja, glasbe po vseh sobah, premik zaves in platen za domači kino ter zapiranje drsnih vrat. Mogoč je tudi glasovni nadzor, tako da lahko na primer med kuho s preprostim glasovnim ukazom prižgejo luči, vključijo predvajanje glasbe ali nastavijo časovni opomnik. Ko se odpravijo spat, pa z enostavnim ukazom »lahko noč« pripravijo celotno stanovanje za spanje. Kakor pravi lastnik, je bistvena prednost pametne hiše, da olajša stvari, ki jih redno počneš, in jih avtomatizira – denimo odpiranje oken. V osrednjem prostoru in spalnicah imajo okna vgrajen prezračevalni sistem, ki je skoraj neviden in se samodejno aktivira, ko je raven vlage ali ogljikovega dioksida previsoka, tako da odpiranje oken skoraj ni potrebno. Stanovanja z novejšimi okni, ki dobro tesnijo, imajo ponavadi težave z vlago, pri njih pa je zrak kveč­jemu presuh, sistem ga tudi rekuperira. Samodejno se prav tako uravnava temperatura v prostoru, saj imajo radiatorji nameščene pametne termostatske glave, ki so vezane na termostat, kjer nastaviš želeno temperaturo in se s tem ne ukvarjaš več, pojasni lastnik.

Stanovanje ni nič manj dovršeno niti z arhitekturno-oblikovnega vidika. Lastnik je imel na podlagi izkušenj, ki si jih je nabral med preteklim bivanjem tu, že zelo dobro izdelano idejo, kje naj bi kaj stalo in kakšna oprema bi ustrezala njihovi uporabi. Tako so lahko izkoristili prav vsak centimeter prostora in predvideli številne zanimive rešitve, kot so denimo izvlečna klop v predsobi, prostor za shranjevanje dodatnih stolov za goste v jedilnici, oblazinjena klop v osrednjem prostoru, v kateri je ogromno shranjevalnih površin in pod njo »garaža« za robotski sesalnik, omara z vgrajenim televizorjem ter izvlečne police za avdio-video opremo, ki skrijejo vse potrebne napeljave. Večina pohištva je izdelana po naročilu, prevladuje pa minimalistični slog opreme v visokem sijaju, kombiniran z odprtimi lesenimi elementi, ki dodajo toplino in domačnost. Vsa napredna tehnologija pa je popolnoma skrita očem.

Pri snovanju prenove so uporabili tudi nekatere najsodobnejše prijeme. Naročniki in arhitekt so primere dobre prakse iskali skupaj – naredili so celo tablo Pinterest, na kateri so zbirali ideje in tako uskladili, kakšen slog jim je všeč in česa si želijo. Po Boršičevih besedah zdaj to metodo uporabljajo tudi pri drugih naročnikih. Druga posebnost je, da so vse rešitve preverjali tudi v virtualnem prostoru. Arhitekt je vse omare in postavitve izrisal v 3D-tehniki, nato pa so si s posebnimi očali za navidezno resničnost ogledali končno podobo stanovanja, ko je bilo še pred četrto gradbeno fazo.

Prostorna kuhinja je zasnovana zelo minimalistično in predvsem funkcionalno. Kuhinjski pult je po besedah lastnika zelo priročen za skupinsko pripravo hrane ob obiskih prijateljev, zaradi obilice prostora pa so vanjo umestili kar dva hladilnika enega zraven drugega. Prostor se nadaljuje v jedilnico, kjer za veliko leseno mizo, ki se po potrebi raztegne in sta jo lastnika naročila kar prek spleta, ne da bi jo sploh videla v živo, lahko sedi do 14 ljudi. V tem primeru oblazinjena klop, ki vizualno ločuje jedilnico od dnevne sobe, postane sedišče.

Dnevna soba je edina, kjer se opazi nekaj tehnologije – predvsem ozvočenje. S posebnimi zavesami se namreč zapre v domači kino s platnom in projektorjem. Prostor združuje še nekaj zanimivih rešitev – v eni od omar ob sedežni garnituri je skrita dodatna pisalna miza oziroma delovni kotiček, ki ga bo hči lahko uporabljala za pisanje domačih nalog, ko bo hodila v šolo.

Glavnina shranjevalnih površin pa se skriva v garderobnem delu oziroma delovnem kotičku. Tu se vrata ene od omar lahko toliko spustijo, da skupaj z mizo tvorijo ogromno delovno površino, ki jo lastnica uporablja za ustvarjanje. Ker lastnik zelo rad razmišlja pred tablo, je v tem delu cela stena prekrita z belo piši-briši magnetno folijo, ki se povsem zlije z drugimi površinami in je tako rekoč nevidna.

Prostor nato preide v velnes s turško savno in bazenčkom, ki je povezan s prehodno kopalnico. Ta se lahko povsem avtomatsko zapre z drsnimi vrati iz mlečnega stekla, ki se upravljajo bodisi s senzorji, ki jih aktiviraš z zamahom roke, bodisi s pritiskom na stikalo. Kotna pršna kabina omogoča, da stekleni steni, ki nista fiksni, zložiš v kabino, ki tako ne trati prostora. Očem skrita sta tudi držalo za toaletni papir in straniščna metlica, ki sta shranjena v posebni omari v steni poleg t. i. japonskega stranišča. Največ pozornosti pa zagotovo pritegne veliko ogledalo, ki deluje kot zaslon, na katerem se izpisujejo zadnje novice, vreme in koledar, aktivira pa se s senzorjem na spodnji strani. Podobno ogledalo, le v večji izvedbi, je v predsobi zraven vhodnih vrat.

Dobrih deset mesecev po vselitvi bi lastnik mogoče spremenil le kakšni dve malenkosti, vse drugo so, zadovoljno ugotavlja, zelo dobro domislili že vnaprej.