Karla Erjavca je njegov politični instinkt opozoril, da so parlamentarne volitve preblizu za odpiranje tako občutljivih vprašanj, po pisanju Dnevnika v največji vladni stranki SMC za blokado postopkov krivijo DeSUS. S prstom pa kažejo tudi na SD, kjer naj se ne bi strinjali s spremembami pri množičnem vrednotenju nepremičnin.

Ministrstvo za finance je sprva načrtovalo, da bo letos sprejet novi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katerim bi odpravili neustavnost ureditve in na podlagi katerega bi prihodnje leto izvedli novo vrednotenje nepremičnin.

Prav tako za prihodnje leto je bil v načrtu sprejem zakona o davku na nepremičnine, po katerem bi davek odmerili z letom 2019. Podlaga za to bi bili podatki novega cikla vrednotenja nepremičnin, zaključenega v letu 2018.

A tudi sprejem sprememb množičnega vrednotenja - katerega podatki se uporabljajo tudi za druge namene, med drugim za določanje socialnih transferjev - je pod vprašajem. Po pisanju Dnevnika so namreč v DeSUS in SD podvomili, da bi bilo novo vrednotenje res pravično, pogrešali so izračune novih vrednosti nepremičnin in simulacije, kaj bi uvedba nepremičninskega davka na osnovi teh podatkov prinesla gospodinjstev in podjetjem.

Premier Miro Cerar je sicer nedavno na izvršnem odboru SMC dejal, da je treba zahteve ustavnega sodišča uresničiti in da ima predlog zakona o množičnem vrednotenju potrebno strokovno podporo ter da ne bodo "ščitili tistih, ki se okoriščajo s trenutno nepravično ureditvijo".

Z zagotovilom, da zakona o davku v tem mandatu ne bodo sprejemali, naj bi se SD in DeSUS sicer nekoliko omehčali glede podpore množičnemu vrednotenju, pri čemer v SD pričakujejo, da bo imel predlog tudi podporo občin, DeSUS pa želi, da ne bo dodatnih obremenitev za gospodinjstva in gospodarstvo.

Na ministrstvu po navedbah časnika poudarjajo, da je predlog novega zakona o množičnem vrednotenju usklajen med vsemi vladnimi resorji, pravno in tehnično stroko, gospodarskimi združenji, bankami in večino interesnih združenj. Proti so predvsem kmetijska interesna združenja, ki nasprotujejo tržnemu vrednotenju zemljišč po namenski rabi - želijo torej, da bi se vsa zemljišča, ki se uporabljajo za kmetovanje, vrednotilo kot kmetijska, čeprav so namenjena pozidavi. Ministrstvo se s tem ne strinja, saj da bi bilo to v nasprotju z načelom, da mora tržna vrednost izhajati iz načela najgospodarnejše rabe, ta pa je vezana na potencial nepremičnine, ne na njeno trenutno dejansko stanje.