Predsednik mladinskega sveta Matic Matjašič je na novinarski konferenci pred začetkom zbiranja podpisov opozoril predvsem na zaskrbljujočo statistiko, da število mladih v Mestni občini Maribor v zadnjih letih strmo pada. Eden ključnih razlogov za to so po njegovem neurejene stanovanjske razmere, zaradi katerih se ti izseljujejo v druga okolja doma in v tujini.

Mariborska občina bi morala, je še dodal, če želi ustaviti takšne negativne trende, takoj začeti z izvajanjem ukrepov stanovanjske politike, ki so zapisani v lokalnem programu mladih do leta 2021. Med rešitvami, ki jih izvajajo druge slovenske občine, vidijo subvencije najemnin, poroštva in nižje obrestne mere stanovanjskih kreditov za mlade ter različne oblike sobivanja mladih.

"Mestni občini Ljubljana in Celje sta našli tudi rešitev v oddajanju neprofitnih stanovanj preko posebnega razpisa za mlade," je dejal predsednik mladinskega sveta, ki zato predlaga, da bi tudi njihova občina del stanovanj, v proračunu za leto 2018 namenjenih za prodajo, v okviru rebalansa proračuna, ki ga pripravlja, umaknila iz prodaje ter prenesla na medobčinski stanovanjski sklad Maribor. Sklad bi nato pripravil poseben razpis in stanovanja dodelil mladim.

"Stanovanjska problematika mladih je rešljiva in to v relativno kratkem roku, a je treba k ukrepom nemudoma aktivno pristopiti. Za rešitve na tem področju se je mestna občina zavezala v različnih dokumentih, a žal imamo dovolj besed in ukrepov na papirju. Ustavitev negativnega trenda odhajanja mladih, bodo zaustavili zgolj konkretni ukrepi," je še dodal Matjašič.

Njihovo idejo je podprla tudi direktorica stanovanjskega sklada Tanja Vindiš Furman, ki je povedala, da so pripravljeni prevzeti upravljanje teh stanovanj in jih preko posebnega razpisa nameniti mladim. Projekt po njenih besedah podpirajo tudi ostale občine soustanoviteljice sklada in delne solastnice omenjenih stanovanj.

"Trenutno zelo težko naredimo razpis za mlade, saj živimo izključno od najemnin s strani najemnikov, pri čemer pa vsak četrti ne plačuje najemnine, ob tem da so te nespremenjene že od leta 2003. Drugi del naših prihodkov so prodaje na dražbi, kjer pa smo do letos že izčrpali fond tistih stanovanj, ki so tehnično neuporabna in smo jih lahko prodali," je povedala Vindiš Furmanova.

Če bi mariborska občina sledila zgledu drugih, kjer se skladi financirajo tudi iz proračunov občin, bi tudi pri njih lažje urejali te zadeve in izvajali ločene razpise za mlade po zaključenem študiju. Po njenih besedah so prosilci za njihova stanovanja sicer najbolj pogosto manjše družine in tudi posamezniki, zato se temu trendu prilagajajo in kupujejo predvsem manjša stanovanja.

PREBERITE ŠE: Deloitte: Slovenci morajo za nakup stanovanja varčevati 12 let