Kot je na današnji novinarski konferenci uvodoma pojasnil direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjan Udovič, je vlada marca določila besedilo predloga novele stanovanjskega zakona in ga tudi že posredovala v DZ. Konkreten predlog za spremembo zakona so po njegovih besedah že maja lani na ministrstvo za okolje in prostor naslovili tudi sami, a ugotavljajo, da je ministrstvo njihovim predlogom prisluhnilo le delno.

"Ključen predlog našega združenja je bil usmerjen v zvišanje točke za izračun neprofitne najemnine. Na tej točki se namreč v zadnjih 10 letih lomi slovenska stanovanjska politika, saj sedanja višina neprofitnih najemnin ne zadošča niti za vzdrževanje obstoječega javnega stanovanjskega fonda," je opozoril Udovič.

Predsednik Združenja stanovanjskih skladov pri GZS-Zbornici za poslovanje z nepremičninami Dušan Gorenčič je ob tem spomnil, da je bila leta 2015 sprejeta resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025. Ta po njegovih besedah izpostavlja, da veljavna zakonodaja ne podpira razvoja najemnega trga, "zlasti davčna in stanovanjska ne omogočata uravnoteženih ukrepov za vzpostavitev učinkovitega sistema stanovanjske oskrbe," je prepričan.

Neprofitne najemnine nespremenjene že od leta 2003

V združenju menijo, da so po letu veljavnosti resolucije ukrepi prepočasni, in da bi bilo treba za učinkovito stanovanjsko oskrbo zagotoviti ustrezne finančne vire ter ustrezno razpolaganje z zemljišči za subjekte, ki zagotavljajo najemna stanovanja. Tudi sam je izpostavil, da bi bilo treba pravičneje obračunavati najemnino za javna najemna stanovanja v delu, ki se nanaša na neprofitno najemnino.

"Neprofitna najemnina je praktično že od leta 2003 nespremenjena, od uvedbe evra leta 2007 pa velja praktično nominalizem. V tem času so se razmere v Sloveniji bistveno spremenile in neprofitna najemnina ni pravična do najemnikov, ki bivajo v javnih najemnih stanovanjih," je poudaril Gorenčič.

V združenju so še opozorili, da se je neto plača v obdobju od 1. januarja 2007 do decembra 2016 povečala za 31,7 odstotka, zato predlagajo, da bi se reorganizacija neprofitne najemnine vsaj deloma približala rasti teh indeksov.

Direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana Sašo Rink je dejal, da je v Ljubljani prosilcev za neprofitna stanovanja na vsakem razpisu približno desetkrat več od števila razpisanih stanovanj, to pa je po njegovem mnenju prav odraz te nizke najemnine. Sklad sicer v tem trenutku razpolaga s 4125 stanovanjskimi enotami.

"S popravkom najemnine bi na eni strani izboljšali finančno kondicijo lastnikov neprofitnih najemnih stanovanj, ki v tem trenutku peša, na drugi strani bi se pa prikazala tudi bolj realna slika in potrebe po neprofitnih stanovanjih," je prepričan direktor ljubljanskega javnega stanovanjskega sklada.

Rink je ob tem poudaril, da z dvigom točke in dvigom neprofitne najemnine socialno šibki ob minimalnih korekcijah subvencioniranja ne bi bili na slabšem, bi bili tisti, ki razpolagajo z dohodki, ki so višji od povprečja, plačevali dostojno najemnino.