Vila eKoseze: Naravi vrnili delček tistega, kar so ji vzeli

22. 11. 2013 | Besedilo: Ba. P. | Fotografije: Mavric Pivk

vila eKoseze, lesena gradnja, pasivna hiša, večstanovanjska stavba

»Poskrbeti moramo, da nam ne bo zmanjkalo dreves, zato bomo zdaj naravi vrnili vsaj delček tistega, kar smo ji vzeli, da smo lahko zgradili ta objekt,« je ob včerajšnjem uradnem odprtju prve lesene pasivne večstanovanjske stavbe pri nas dejal Aleš Ajlec, direktor družinskega podjetja Ekoseze, ki je investor objekta. Na pobudo predsednika države Boruta Pahorja, ki se je udeležil slavnostnega odprtja vile eKoseze v neposredni bližini koseške tržnice v Ljubljani, so zato pred vhodom posadili drevo.

»Vse se enkrat zgodi prvič. In mi smo bili prvi v Sloveniji, ki smo se lotili gradnje lesene pasivne večstanovanjske stavbe. Od nas oziroma od našega 'izdelka' je odvisno, ali bo v bližnji prihodnosti zgrajen še kakšen tak objekt,« je zbrane nagovoril Aleš Ajlec. Računske karakteristike objekta kažejo, da je tovrstni način gradnje racionalna izbira vsakega investitorja in bi moral postati nekaj samoumevnega: presega namreč vse zakonsko določene standarde glede protipotresne in protipožarne varnosti ter zvočne izolativnosti, osnovni material je les, ki je obnovljiv material, za ogrevanje in hlajenje bo potreboval zelo malo energije (zgrajen je v pasivnem standardu), pa še ta bo zagotovljena iz obnovljivega vira.

»So ljudje, ki se ne izgovarjajo, da nečesa ni mogoče narediti zaradi vsesplošne krize, ampak se raje vprašajo, kako bi nekaj naredili, iščejo rešitev in jo tudi najdejo. Stavba za nami je dokaz, da je mogoče marsikaj narediti, če človek sledi svojim sanjam, zato je ta projekt lahko navdih vsem bodočim investitorjem, tako posameznikom kot podjetjem,« je poudaril predsednik države Borut Pahor. Po njegovih besedah vila eKoseze potrjuje, da je veliko uspešnih in dobrih praks v rokah majhnih družinskih podjetij, kakršno je podjetje Ekoseze. »Stavba morda res ni prav posebna v globalnem smislu, je pa zelo pomembna za našo državo, saj gre za prvi tovrstni projekt pri nas. Po dveh ali treh desetletjih končno zaznavam pionirske korake, ki bi lahko pripomogli k oživitvi slovenske lesne industrije, ki ji država že vse od osamosvojitve ni znala podeliti prave vloge,« je dejal Pahor. Lesa imamo več kot dovolj, a ker je lesno-predelovalna industrija tako rekoč izumrla, les izvažamo, od tujcev pa nato po visokih cenah kupujemo gotove izdelke oziroma polizdelke.

Konstrukcija bloka, v katerem je šest stanovanj, je v celoti lesena, izjema sta le podzemni del z garažami in kletmi ter jašek za dvigalo, ki sta betonska. Vanjo je vgrajenih približno 120 kubičnih metrov lesa, kar pomeni, da je v njej uskladiščenih približno 150 ton ogljikovega dioksida. Če bi namesto lesa uporabili beton ali opeko, bi se v okolje sprostilo še dodatnih 300 ton ogljikovega dioksida, zato je lesena gradnja nadvse prijazna do okolja, predvsem pa lesena stavba zagotavlja veliko večjo kakovost bivanja. Poleg tega gradnja lesenega objekta ni prav nič dražja od klasično zidanega. »Nasprotno, na podlagi vseh izračunov in analiz, ki sem jih naredil, je klasična zidana gradnja kvečjemu dražja, saj bi za doseganje pasivnega standarda med drugim potrebovali debelejše stene in debelejšo izolacijo, s tem pa se – vsaj v našem primeru bi bilo tako, saj je parcela, na kateri stoji objekt, razmeroma majhna – za kar nekaj kvadratnih metrov zmanjša uporabna površina stavbe,« je dejal Boštjan Čamernik iz podjetja Arhimont, ki je bil glavni izvajalec del.

Gradnja kvadratnega metra nadzemnega, torej lesenega dela, je stala 1000 evrov, kar je povsem primerljivo s klasično gradnjo. Vrednost celotne naložbe je sicer približno milijon evrov – 500.000 evrov za leseni del (pri tem je treba poudariti, da številka vključuje tudi izvedbo vseh inštalacij, tudi pametnih, ki zagotavljajo optimalno rabo energije), gradnja podzemnega dela je stala 200.000 evrov, približno 300.000 evrov pa je investitor odštel za soglasja, dovoljenja, projektiranje in podobno.

Od šestih stanovanj so na voljo še štiri – po 3400 evrov za kvadratni meter, pri čemer je v ceno že vključena povrnjena subvencija Eko sklada. Morda se sliši veliko, a je treba upoštevati, da stroški za ogrevanje 80 kvadratnih metrov velikega stanovanja na letni ravni ne bodo presegli 100 evrov, kar pomeni, da bi lahko štiričlanska družina v enem letu samo pri ogrevanju prihranila 1000 evrov.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE