Ustvarja ugodne bivalne razmere

30. 4. 2008 | Besedilo: Katarina Nemanič

prezračevanje, zrak, hlajenje, dosje

Hlajenje prostorov s prezračevalno napravo z rekuperacijo toplote je lahko dovolj učinkovito v nizkoenergijskih in pasivnih hišah, v katerih so toplotni dobitki poleti bistveno manjši kot v energijsko manj varčnih hišah. Zrak, ki po cevnem sistemu prihaja v bivalne prostore, lahko hladimo na več načinov, odvisno tudi od drugih strojnih inštalacij, ki smo jih vgradili za zimsko gretje prostorov. V nadaljevanju predstavljamo tri možnosti hlajenja zraka.

Hlajenje prostorov s prezračevalno napravo je pasivno hlajenje, pri katerem izkoriščamo obnovljive vire energije. Učinki hlajenja so odvisni od izpopolnjenosti prezračevalne naprave in namena njene vgradnje.

S prezračevanjem do manjših toplotnih dobitkov

Samo s prezračevalno napravo z rekuperatorjem toplote, ki smo jo v hišo vgradili zaradi prezračevanja, prostorov še ne moremo hladiti. Naprava, ki vsebuje le dva ventilatorja in rekuperator toplote, zrak zajema na fasadi. Skozi rekuperator ga vodi v prostore, od tam pa sesa predihani zrak, ki potem znova skozi rekuperator potuje ven. Poleti je temperatura zunanjega zajetega zraka višja od temperature v prostorih. V rekuperatorju se vstopni in izstopni zrak z različnima temperaturama srečata in hladnejši notranji odvzame nekaj stopinj Celzija toplejšemu zunanjemu. Tako v prostor vstopa zrak s približno 27 stopinjami Celzija namesto na primer s 35, kolikor je zunanja temperatura. Tako sicer ne ohladimo prostorov, zmanjšamo pa toplotne dobitke. Hkrati brez odpiranja oken podnevi zagotovimo učinkovito prezračevanje.

Hlajenje zraka s toplotnim izmenjevalnikom in hladom zemlje

Odločimo se lahko za bolj izpopolnjen prezračevalni sistem, ki ga povežemo s hidravličnim sistemom, vezanim na toplotno črpalko, ali pa zrak hladimo v zemeljski cevi in neposredno skozi prezračevalno napravo vpihujemo v prostore. Oboje je smiselno, ko obnovljive vire energije s toplotno črpalko izkoriščamo za ogrevanje pozimi, prezračevalno napravo pa za hlajenje prostorov poleti. V obeh primerih zrak pred vstopom v prezračevalno napravo hladimo.

V prvem primeru v hidravličnem sistemu zrak pohladimo v toplotnem izmenjevalniku raztopina/zrak. Raztopina je mešanica vode in sredstva proti zmrzovanju. Kot hladilni medij lahko seveda uporabimo tudi podtalnico. Obtočna črpalka črpa zrak v cevni prezračevalni sistem, delujeta pa tudi oba ventilatorja v prezračevalni napravi. Za njihovo delovanje uporabljamo električno energijo. Pri takšnem hlajenju prostorov sta toplotna črpalka in rekuperator v prezračevalni napravi izključena.

Zrak lahko pred vstopom v bivalne prostore pohladimo tudi s hladom zemlje, tako da speljemo približno 20 do 30 metrov zemeljskega kolektorja. Zrak se v njem ohladi na približno 15 stopinj Celzija, potem pa se brez rekuperacije neposredno vpihuje v prostore. Kolektor je pozimi namenjen ogrevanju hladnega zunanjega zraka. Tudi tu delovanje toplotne črpalke ni potrebno, delujeta le oba ventilatorja v prezračevalni napravi.

V obeh primerih s hlajenjem vstopnega zraka zagotovimo od 300 do 400 W hladilne moči, odvisno od zmogljivosti prezračevalnega sistema, kar poleti povsem zadostuje za ustvarjanje primerne bivalne temperature.

Samodejno hlajenje s kompaktno napravo

Tretja možnost hlajenja prostorov z zrakom je načeloma povsem enaka načinu s hidravličnim sistemom, le da so vse komponente združene v eni kompaktni napravi. Ta vključuje toplotno črpalko, katere vir energije za ogrevanje pozimi in hlajenje poleti je zemeljski izmenjevalnik. V napravo je vgrajena tudi prezračevalna naprava z rekuperatorjem toplote. Tako ogrevamo sanitarno vodo in pozimi prostore ter hkrati tudi zrak v prezračevalni napravi. Poleti toplotna črpalka deluje le za ogrevanje vode. Naprava preprosto omogoča hlajenje zraka poleti, saj je ta pred vstopom v prostore speljan skozi toplotni izmenjevalnik raztopina/zrak. Izpopolnjene kakovostne kompaktne naprave samodejno zaznajo temperaturo zraka, višjo od 24 stopinj Celzija, in vključijo obtočno črpalko ter pohladijo zrak. Čeprav prezračevalna naprava deluje vse leto, rekuperator v njej poleti ne deluje. Zaradi majhne moči, približno 3 kW, je kompaktna naprava primerna za ogrevanje in hlajenje le pasivnih in dobrih nizkoenergijskih hiš, ki imajo do 150 kvadratnih metrov stanovanjske površine.
 

Delo in dom, 30. april 2008

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE