Peter Della Bianca

Unikatna sobica

Naša hčerka pri desetih letih sobe ni več hotela deliti s tri leta mlajšim bratom. Odločili smo se, da večji prostor v zgornjem delu hiše pregradimo z masivno leseno steno in tako pridobimo dve sobi. Iz obeh je lep pogled na reko Sočo.
Visoke strope smo znižali in čez ščetkane lesene deske namestili še odrezane zavržene stare tramove. Imeli smo tudi že izdelano idejo, kako naj bi pohištvo (pisalne mize, postelje, omare…) izgledalo. S prostoročnimi izrisi smo se obrnili na dobrega prijatelja, ki je prej povečini izdeloval manjše, dekorativne lesene predmete in nakit. Kombinacija njegovega strokovnega znanja in umetniške žilice se je izkazala za več kot odlično. Nekatere kose lesa je nabiral po okoliški »gmajni« in jih spretno uporabil za zaključne obrobe in obešalnike.
Za »piko na i« , pa je naš drugi prijatelj v podobnem stilu oblikoval in izdelal še luči, ki dodatno krasijo prostor. Tudi on navdih črpa iz narave, saj za izdelavo uporablja povečini »bolne« dele dreves (izrastke). Vse to združuje z znanjem elektrotehnike in tako nastajajo čudovite, unikatne lučke z varnimi LED žarnicami.
Oba otroka sta strastna bralca, zato so bile v obeh sobah nujne tudi večje police za knjige z masivnimi nosilci. Nosilec, ki polico dodatno podpira, pa služi kot obešalnik. Na njem ponavadi pristanejo obleke za šolo, pižame, športne torbe… Omari za obleke imata več izvlečnih polic, kar omogoča, da so obleke lepo razporejene in ne prihaja do nepreglednih kupov zmečkanin. No…
Ker so sobe dovolj velike, si je hčerka zamislila še «mini« dnevno sobo. Uporabila je komplet mizice in dveh pručk, narejenih iz več kot sto let starega lesa, rešenega pred sežigom. Dodala je še del kavča, ki je odslužil svojemu prvotnemu namenu in tako je nastal kotiček za »čajanke«, kadar jo obiščejo sošolke ali prijateljice.