Marjan Špegel

Paradižniki in buče s strešnega vrta

Paradižniki in buče na fotografijah so s strešnega vrta na terasah stanovanjskega bloka v Kosezah v Ljubljani. Po dobrem desetletju in pol poskušanja in učenja ter izboljševanja zemlje z lastnim kompostom iz kuhinjskih odpadkov in plevela ter listja in trave z zelenic okoli bloka ter ob rednem zalivanju – kolikor mogoče z zbrano deževnico – je ta vrt ne samo v veliko veselje ne samo vrtnarju ampak tudi ptičem in pokriva večino potreb vrtnarjeve tričlanske družine po zelenjavi v vseh obdobjih leta (tudi pozimi), občasno pa je zelenjave seveda dovolj tudi za sosede v bloku in za prijatelje.

Paradižniki v letošnjem soncu ponujajo posebno zgoden, obilen in okusen in bogat pridelek. Zelo dobro uspevajo v loncih različnih velikosti pod napuščem in so tako zaščiteni pred točo in nalivi. Njihovo negovanje vključuje – poleg vsakodnevnega zalivanja - predvsem redno odstranjevanje zalistkov in krepitev vrvičnih opor na vsebolj obloženih vejah. Najbolj zgodnji in najbolj obilni sadeži (največji doslej je tehtal 850 gramov) so stare sorte, ki ga je po svoji babici »podedovala« svakinja iz Maribora. Za opraševanje vzorno skrbijo čmrlji, ki so se ugnezdili v senu s koseških zelenic, ki je namenjen zastiranju gred.

Tudi buče v letošnjem soncu ob obilnem zalivanju – in v veselje čebel - odlično uspevajo in so se v betonskih koritih zasejale iz komposta kar same. Pobrana buča na sliki je najbolj verjetno zrasla iz semena buče neke stare zelo mesnate slavonske sorte, ki nam jo je lani dala – skupaj z gnojem – prijazna kmetica iz Zg. Gamelj, se pa po terasah – in po
strehah nad terasami pod nami – šopirijo tudi hokaidne in druge buče. Pobrana buča je tehtala okoli 4 kg in – sodeč po semenih – bi se še debelila, a je bila včerajšnja prikuha iz nje vseeno odlična, prijateljica pa je iz režnja te buče naredila zelo okusno kremno juho.