Prvi pomološki opis sadnih sort pri nas predstavlja 11. knjiga Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689. V njej Janez Vajkard Valvasor opisuje ali samo navaja sorte sadnih vrst, ki so uspevale na Slovenskem. Izmed hrušk omenja sorte 'Bergamotka', 'Maslenka', 'Muškateljka', 'Funtarica', 'Salzburška' in druge moštnice. Valvasor tudi podrobno opisuje grajske in samostanske vrtove, med njimi takrat največji botanični, cvetlični in pomološki vrt na Kranjskem ob gradu Lesičje. To je naš najstarejši sadni izbor.

Leta 1817 je Urban Jarnik v svojem delu Sadje – Reja objavil prvi sadni izbor v slovenščini. V njem priporoča sorte 'Jesenska bergamotka' in 'Zimska bergamotka', 'Kosmačuta', 'Vodenica' in 'Maslenka'. V knjigi Janeza Zalokarja z naslovom Umno kmetovanje in gospodarstvo iz leta 1854 je naštetih 133 sort hrušk, ki rastejo na Kranjskem. Leta 1928 je v založbi Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo izšla knjiga z naslovom Sadni izbor za Slovenijo v besedi in sliki. Priredil jo je Martin Humek, nastala pa je na podlagi prvega vseslovenskega sadnega izbora iz leta 1918 in njegove revizije iz leta 1925. Gre za kakovostno pomološko publikacijo s 40 barvnimi slikami, ki je izšla v 2500 izvodih. V njej so med priporočenimi sortami sadja tudi že sorte, ki jih še danes najdemo v sadnem izboru za Slovenijo, na primer 'Viljamovka'. Ta je v izboru ostala vse do danes in mislim, da je ni hruške, ki bi jo prekašala v njenih pomoloških lastnostih. Upravičeno ji pravimo kraljica hrušk. V nadaljevanju vam predstavljam nekaj sort hrušk, ki bi bile primerne za vaš vrt.

Junijska lepotica

Najbolj zgodnja sorta hrušk je 'Junijska lepotica'. Zori konec junija ali v začetku julija. Drevo je bujne rasti. Skladnost s kutino je slaba. Cveti zgodaj in je občutljiva na pozebo med cvetenjem. Zarodi zgodaj in dobro rodi. Plod je zelo droben, izdolženo hruškaste oblike in svetlo zelene barve. Na sončni strani je lahko prekrit z rdečo barvo. Meso je rumenkasto bele barve, srednje sočno, sladko, dobrega okusa. Sorta ni primerna za skladiščenje, ampak za takojšnjo porabo. Če želimo shraniti plodove za nekaj dni, jih moramo obrati, ko še niso popolnoma dozoreli. Zelo hitro dozorijo, prezreli pa postanejo mokasti in manj sočni.

Viljamovka

Ta sorta zori od druge polovice avgusta do začetka septembra. Drevo raste srednje bujno. Skladnost s kutino je zelo slaba, zato je treba obvezno uporabiti posredovalko. Drevo je srednje občutljivo na škrlup, bolj pa na hruševo bolšico in klorozo. Cveti srednje pozno, takoj za sorto 'Junijska lepotica'. Ima zgodnji vstop v rodnost in daje redne in velike pridelke. Plod je hruškaste oblike, s svetlo zeleno osnovno barvo, ki se z zorenjem spreminja v rumeno, na sončni strani je lahko rdeče obarvan. Meso je belo, zelo fine teksture, sočno, popolnoma topno, sladko, z rahlo izraženo kislino, aromatično, z značilno muškatno aromo, odličnega okusa. Sorta je primerna za takojšnjo uporabo in krajše skladiščenje. Uporabljamo jo tudi za sušenje, sokove, kašice, kompote, marmelado in za kuhanje žganja. Značilna muškatna aroma in okus dajeta krhljem, kompotu in žganju še posebno kakovost.

Rdeča viljamovka

Sorta 'Rdeča viljamovka' je mutacija sorte 'Viljamovka' in ji je po okusu zelo podobna. Drevo je manj bujno in se manj razvejuje, zato je krošnja redkejša. Skladnost s kutino je zelo slaba. V rodnost vstopi malo pozneje, rodnost je slabša kot pri sorti 'Viljamovka'. Osnovna barva kožice je zelena, a jo skoraj v celoti prekriva temno rdeča barva. Meso je kremno belo, topno, sladko, sočno in z značilno muškatno aromo. Zori nekaj (pet) dni za sorto 'Viljamovka'. 'Rdeča viljamovka' je ravno tako vsestransko uporabna.

Konferans

Sorta 'Konferans' je izredno rodna sorta, ki zori sredi septembra, 15 do 20 dni za sorto 'Viljamovka'. Ni zahtevna glede tal. Drevo raste srednje bujno. Skladnost s kutino je zadovoljiva, vendar jo je priporočljivo cepiti na posredovalko. Občutljiva je na kalcijevo klorozo in zelo občutljiva na hudo poletno vročino – lahko doživi toplotni udar. Plod je srednje velik do velik, izdolženo hruškaste oblike, zelene barve, na večjem delu prekrit z rjasto prevleko, najbolj rjast je ob muhi. Meso je rumeno bele barve, okoli peščišča lahko tudi oranžno, fine teksture, sočno, topno, sladko, dišeče. Sorta je primerna za sušenje, sokove in žganjekuho, saj vsebuje precej sladkorja.

Harrow sweet

Sorta 'Harrow sweet' je novejša sorta in edina sorta našega sadnega izbora, ki je odporna na hrušev ožig. Drevo raste srednje bujno. Skladnost s kutino BA 29 je dobra, s kutino MA pa slaba, zato potrebuje posredovalko. Je malo občutljiva na škrlup in hruševo bolšico. Zarodi zgodaj in daje velike ter redne pridelke. Plod je srednje velik, hruškaste oblike, svetlo zelene barve, na sončni strani prekrit z rdečo barvo. Ko dozori, postane zlato rumen. Meso je rumeno bele barve, fine teksture, srednje sočno, sladko. Ta sorta zori v začetku septembra in je primerna za svežo uporabo. V hladilnici z navadno atmosfero zdrži do konca decembra.

Concorde

Sorta 'Concorde' je zelo podobna sorti 'Konferans', le da so plodovi manj rjasti. Drevo raste srednje bujno. Skladnost s kutino je dobra. Zarodi zgodaj, rodi zelo obilno in redno. Plod je srednje velik do velik, hruškaste oblike, ki je nekoliko izdolžena, sicer pa zelenorumen, na sončni strani prekrit z rdečo barvo. Meso je kremno bele barve, čvrsto, fine teksture, zelo sočno, topno, sladko, dišeče. Zori v sredini septembra, 15 do 20 za sorto 'Viljamovka'.

Boskova steklenka

Sorta 'Boskova steklenka' je stara sorta, ki jo nekateri poznajo tudi pod imenom 'Kaiser Alexander'. Drevo raste bujno. S kutino je neskladna, zato obvezno potrebuje posredovalko. Na škrlup je malo občutljiva, občutljiva pa na hruševo bolšico. Cveti zelo pozno, zato ni težav s spomladanskimi pozebami in se delno lahko opraši z lastnim cvetnim prahom (je delno avtofertilna), nagnjena je k razvoju plodov brez oploditve. V rodnost vstopi nekoliko pozneje, vendar rodi redno in ima velike pridelke. Plod je srednje velik do velik, podolgovato hruškaste, v spodnjem delu trebušaste oblike. Skoraj po vsej površini je prekrit z bronasto rjavo prevleko. Meso je kremno bele barve, fine teksture, sočno, topno, kislo-sladkega okusa, aromatično in dišavno. Zori v drugi polovici septembra.

Delo in dom, 30. september 2009