Najboljšo listovko lahko naredimo iz premešanega listja čim več drevesnih vrst, da le ne vsebujejo preveč tanina. Od rastlin, ki rastejo na vrtu, je za kompostiranje manj primerno orehovo listje, od gozdnega pa se izogibamo hrastovemu in kostanjevemu. A ponavadi pri domači pripravi listovke ne gre za velike količine, zato je lahko to listje pomešano med preostalo.

Naravne snovi, ki so v listju, bodo na vrtu zelo koristile zemlji. Zato ga vsaj pod drevesi in  grmovnicami, s katerih je odpadlo, lahko pustimo kar ležati. Delovalo bo kot naravna zastirka, med trohnenjem pa se bo spremenilo v prst, bogato s humusom.

Odpadlo listje pograbimo in zbiramo na kupu v bolj odročnem delu vrta, saj je trohnenje dolgotrajen proces, ki lahko traja tudi 3 leta. Zaradi tega je priporočljivo, da na normalen kompostni kup ne dodajamo večji količin listja, ker bi se razpadanje zavleklo. V posodi za hitro kompostiranje pa se bo listje skupaj z drugimi organskimi snovmi in sredstva, ki pospešuje trohnenje, zelo hitro spremenilo v kompost.

Razpadanje listja na običajnem kupu iz lesenih prečk ali žičnate mreže lahko skrajšamo tako, da ga zdrobimo v drobilniku listja in drobnejših vejic. Pospešuje ga tudi dodatek dušika ali kamene moke. Ko na vrtu odpade zadnje listje, pustimo listni kup čez zimo pri miru; vanj se bodo naselili ježi, dvoživke, pa tudi drobnoživke, ki posprešujejo razpadanje organske snovi.

Napol strohnelo listje velja za odlično zastirko, medtem ko je popolnoma razpadla masa primerna za mnoge sobne rastline, azaleje, sleče ali rododendrone, kamelije, ciklame, in ananasovke.V primerjavi z listovko je humus, ki nastane iz večjega deleža drevesnih iglic, bolj kisel.