Urejanju mestnih strešnih vrtov je namenil že del svoje lanske knjige Načela sreče, v kateri išče poti za trajnostno sožitje z okoljem in naravnimi viri, ki so na razpolago človeštvu, v Sonaravnem vrtu na strehi pa je še nazorneje dokumentiral, da oskrbna s krompirjem ali solato s strehe ni znanstvena fantastika. Seveda tudi ni mačji kašelj, saj je treba premisliti marsikaj, od obtežitve, ki jo predstavlja mokra zemlja na strehi, do pripeke, raja za lačne žuželke in skrbi za strešni vrt med dopustom.

A nobena od teh težav ni nerešljiva, okrog 20 kvadratnih metrov velika pridelovalna površina na strehi družinske hiše pa je v njegovem primeru 'dala' toliko zelenjave, da bi bila v hipermarketih ali na tržnici vredna 3378 evrov, za stroške pridelave in hrambe pa so porabili malo več kot štiri stotake.

Poleg čisto 'vrtnarskih' nasvetov (seveda specifičnih, saj so razmere na dvignjenih, večinoma pokritih toplih gredah na strehi drugačne kot na običajnem vrtu) so v knjigi tudi konkretni predlogi lokalni skupnosti in državi, kako naj poenostavi adaptacije stavb, ki bi omogočale splošno ozelenitev, odda državljanom v najem vsa za pridelavo primerna zemljišča, uskladi davčno politiko in podobno. Prof. Stanič je v svojo knjigo vključil tudi prispevke drugih urbanih vrtnarjev, ki ravnajo podobno kot on, posebej pa so zanimiva tehnična priporočila strokovnjakov za ureditev ozelenjenih streh in ozelenjevanje sten.

Ker namerava Gojko Stanič svoj strešni vrt v kratkem prenoviti in preizkusiti nove načine pridelave vrtnin, tudi na tankoplastnih gredicah, lahko kmalu pričakujemo poročila o izkušnjah. Tako kot informacije o novih tehnoloških dosežkih sonaravnega urbanega vrtnarjenja jih bo objavljal, napoveduje, na svoji spletni strani www.gstanic.si, na kateri je mogoče naročiti tudi njegovo knjigo.