Napad rdeče sadne pršice

29. 7. 2013 | Besedilo: Julijana Bavčar

rdeča sadna pršica, sadovnjak, insekticid

V sadnem vrtu je v vročini in suši zelo pomembno opazovanje škodljivcev, saj jim takšne razmere ustrezajo in se prerazmnožijo. Poletne plohe jih namreč veliko sperejo z listov in njihovo število preredčijo. Ob vsej skrbi za zdravje rastlin se ljubiteljskim vrtnarjem in sadjarjem v takšnih poletnih mesecih pogosto zgodi, da sadna drevesa in okrasne rastline grdo napade rdeča sadna pršica, ki povzroča rumenenje listov in jo lahko razpoznajo po drobnih rdečih pikicah na njih.

Večina se jih ne zaveda, da so lahko napad tega hudega škodljivca spodbudili sami. V dobri veri, da preprečujejo težave, so namreč z napačnim s škropljenjem uničili predvsem njegovo največjo naravno sovražnico, koristno pršico. Da ne bi z napačno uporabo insekticidov porušili naravnega ravnovesja v sadovnjaku in na vrtu, moramo zelo natančno in brez izjeme upoštevati navodila za uporabo. Tudi pri uporabi škropiv na podlagi žvepla, ki sodijo med najbolj ekološke pripravke, se je treba držati predpisanih omejitev, da ne bi porušili ravnovesja med organizmi.

Rdeče sadne pršice so drobne, vendar jih lahko opazimo tudi s prostim očesom. Žal postanemo nanje najpogosteje pozorni šele takrat, ko izsesani listi spremenijo barvo in dobijo nekakšen bronast nadih. Ob močnem napadu se drevesa po barvi ločijo že od daleč. Če list obrnemo, opazimo na spodnji strani veliko število pršic. Škodljivec ima na leto 5 do 7 rodov, zato se lahko v kratkem času močno namnoži. Samičke odlagajo rdečkasta jajčeca na liste in poganjke, zato je pršica dobila ime rdeča. Močno napadeni listi porumenijo in počasi odmirajo, zaradi česar se zaustavi tudi razvoj plodov. Pršice namreč izsesavajo listje, s svojim sesalom papa poškodujejo tudi plodove, ki na mestu ranic radi gnijejo.

Rdeče sadne pršice se  pojavijo tudi v skrbno negovanih nasadih. Njihov napad je pogost na drevesih v zavetju, kamor se močno upre sonce. Ustreza jim zavetna lega in v neposredni bližini hiš, kjer je temperatura višja. Glavno pravilo za učinkovito spopadanje s škodljivci je upoštevanje praga škodljivosti, kar pomeni, da se ukrepa šele, ko število škodljivcev doseže določeno mejo. Pri tem je zelo pomembno vsakodnevno opazovanje sprememb na rastlinah. Tako je akaricid proti rdeči pršici smiselno uporabiti šele, ko opazimo več kot tri osebke na vsakem listu. Če smo negotovi, ali gre pri napadu res za rdečo sadno opršico, se s primerki listov odpravimo na posvet k strokovnjaku v kmetijsko lekarno, ki nam bo svetoval primeren pripravek. Ko se bliža sezona obiranja sadežev, škropljenje z akaricidom ni primerno – pri fitofarmacevtskem sredstvu vedno preverimo karenčno dobo. Karenca je namreč čas, ki mora preteči od zadnje uporabe pripravka do obiranja (čas, potreben za razpad učinkovine).

Učinkovit ukrep, še zlasti če imammo le nekaj sadnih dreves je tudi obisk pri sadjarju, ki z rdečimi sadnimi pršicami nima težav. To sicer ne pomeni, da na njegovem sadnem drevju rdeče pršice ni, temveč da gosti tudi koristno plenilsko pršico. K sebi jo preselimo tako, da v zdravem sadovnjaku okoli debel ovijemo jutasto tkanino, vanjo se naseli koristna pršica in po nekaj dneh jo prenesemo na svoja drevesa.

Nekatere sorte jablan so na rdeče sadne pršice še posebej občutljive: to so jonatan, zlati delišes, rdeči delišes, zlata parmena, londonski peping, kanadka in krivopecelj. Pršice so pozno spomladi in zgodaj poleti najprej na spodnji strani listov, na spodnji tretjini poganjkov. Kasneje se preselijo na srednjo tretjino poganjka in proti koncu vegetacije jih najdemo na listih na vrhnji tretjini poganjkov. Pozimi lahko napadenost dreves temi škodljivci razpoznamo po opečno rdečih listih na lubju drevesa. Zlasti v razpoke v njem ali v pazduše vej pred zimo pršice odložijo svoja rdeča jajčeca.

Če na vršičkih sadnih dreves opazimo večje število uši, je smiselno napadene poganjke odščipniti ali pa posamično vejico upogniti in pomočiti v insekticid, pripravljen v razmerju, ki ga predpisuje navodilo za uporabo.
 

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE