Pasti za plodove vinske mušice

4. 8. 2014 | Besedilo: Julijana Bavčar

plodova vinska mušica

Nerazložljive drobne poškodbe mehkih sadežev v času zorenja so lahko znamenje napada plodove vinske mušice. V Evropi povzroča škodo na sadju šele nekaj let, pri nas pa se je letos prvič pojavlja v takšnem obsegu, da je povzročila večjo gospodarsko škodo na plodovih češenj, na marelicah in predvsem breskvah. V primerjavi z drugimi vinskimi mušicami, ki odlagajo jajčeca v gnijoče sadje, ta rdečkasti škodljivec napada tudi zdrave sadeže. Tudi profesionalnim sadjarjem za zdaj ni na voljo nobeno fitofarmacevtsko sredstvo za zatiranje mušice. Napadenost plodov je mogoče zmanjšati z nekoliko zgodnejšim obiranjem, ko so plodovi še trdi in manj primerni za odlaganje jajčec.

Da bi preprečili širjenje, kaže iz nasada sproti odstranjevati napadene in gnile plodove in jih uničiti z zakopavanjem, drobnim mletjem, toplotno obdelavo ali zamrzovanjem, priporoča Gabrijel Seljak iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica. Iz svoje domovine, vzhoda Azije, je mušica najverjetneje prišla s transportom zrelih sadežev.

Škodljivec je majhna mušica (od 2 do 3 mm), po velikosti in barvi precej podobna drugim vinskim mušicam. Oči so velike, izbočene in za vinske mušice značilno oranžno rdeče barve. Samčki imajo na vrhu prozornih kril okroglo črno liso, po kateri jih najlaže ločimo od drugih vrst. Mušica oz. njene ličinke povzročajo škodo na zorečih in že povsem zrelih plodovih tik pred obiranjem ali po obiranju v skladiščih. To godni mušici omogoča ostra nazobčana leglica, s katero prodre skozi nepoškodovano lupino sadežev, ki je za druge vinske mušice pretrda prepreka, in vanje odloži jajčeca. Ličinke se prehranjujejo z mehkim tkivom v notranjosti plodov, plodovi pa zgnijejo. Začetna poškodba sadeža je zelo majhna. Glavni gostitelji mušice so maline, robidnice, borovnice, jagode, češnje, nektarine, breskve, slive, marelice, grozdje, fige in druge vrste sadja.

Številčnost mušic v nasadih lahko zmanjšamo z uporabo večjega števila lovnih pasti, ki jih nastavimo v območju plodov. Napravimo jih tako, da v pollitrsko plastično steklenico v zgornjo polovico zvrtamo v steno nekaj lukenj premera od 5 do 10 mm, skozi katere bodo vstopale muhe. V steklenico nalijemo približno 1dl jabolčnega ali vinskega kisa ali pa vodno suspenzijo (20 g kvasa na 1 dl vode in kavno žličko sladkorja – zmes pustimo, da pri sobni temperaturi fermentira en dan) in steklenico zapremo. Tako narejene lovne pasti obesimo na ali v bližino gostiteljskih rastlin s plodovi. Pasti po nekaj dnevih pregledamo. Če so se ujele drobne, rumenkaste mušice, vsebino precedimo skozi gosto sito, v primeru, da pa je bila uporabljena suspenzija kvasa, pa muhe speremo z rahlim curkom vode.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE