Sluzasti gostje so lahko res velika nadloga in tudi prav nič lepo jih ni videti, če se preveč namnožijo. A to še ne pomeni, da je razumno, če se nadnje spravimo s kemičnimi sredstvi, tako imenovanimi limacidi, ki so zanje strupeni ali njihovo telo izsušijo. Naj bo njihova uporaba ob veliki invaziji le ukrep v sili, takrat pa izberimo sredstva na osnovi železovega fosfata, ki nimajo karence in ne škodujejo drugim vrtnim in domačim živalim. Naj že kar začetku zapišemo, da tako z uporabo strupenih kemikalij kot drugih, nekateri so prepričani, da naravnih in zatorej neškodljivih uničevalcev polžev, kakršen je denimo sol, za ravnovesje na vrtu naredimo ogromno škode, to pa posredno omogoči tudi razmnožitev polžev in škodi njihovim naravnim sovražnikom. Več o različnih načinih zatiranja in vrstah limacidov lahko preberete v prispevku Polži na vrtu: Učinkovita je kombinacija ukrepov.

Vrtni lazarji odlagajo do nekaj 100 belih jajčec v kupčke v vlažne špranje v zemlji, da laže prezimijo. Če pri obdelavi gredic naletimo nanje, jih moramo takoj uničiti. Zadostuje, da jih z orodjem obrnemo na površje, saj se bodo v toplem in suhem vremenu kmalu posušila. Sicer pa se rdeči polži povečini prehranjujejo ponoči, saj potrebujejo veliko vlage, močno deževje pa jih k akciji spodbudi tudi podnevi. Več je padavin, več imajo jajčec in več odraslih polžev se razvije. Torej je avgusta njihovo redčenje še posebej pomembno. Veliko vrtičkarjev in kmetov si je za obvladovanje polžev omislilo race male kitajske oz. indijske tekačice ali muškatne race. Polže jedo tudi druge pasme rac, gosi in kokoši. A če si omislimo "živo pomoč", raci nikar ne prinesimo kupa nabranih polžev, ne da bi bilo v bližini velikega vedra vode. Posebno mlade račke se lahko z njimi brez vode dobesedno zadavijo in zadušijo.

Sicer pa skrbimo, da bo vrt prijazen za naravne sovražnike nadležnih lazarjev: hrošče brzce, krastače, slepce, ježe, krte, rovke, vrane, škorce in tudi vinogradniškega polža, največjega polža s hišico, ki živi pri nas. Ta, Helix pomatia, namreč rad použije jajčeca lazarjev. Veliki polži s hišico v vrtovih ne delajo omembe vredne škode, vinogradniški polži pa lahko v vinogradih, kjer se prerazmnožijo, delajo škodo na trtah. A vendar jih ozaveščeni vinogradniki radi vidijo, saj so simbol čiste narave. Živijo le tam, kjer človek s posegi v naravo ne pušča škodljivih sledi. Marsikateri si tudi za obvladovanje njihove nadloge omisli race. Vinogradniški polž je le eden od pri nas živečih velikih polžev s hišicami, znan je tudi po imenu burgundski polž. Vrsto so leta 2006 v Evropski uniji zaščitili z omejevanjem njihovega nabiranja, saj so cenjeni v kulinariki. Vse pogosteje pa jih, tako kot še nekatere druge vrste, tudi v Sloveniji gojijo na namenskih farmah.