Poletno cepljenje: Speče oko bo pognalo spomladi

5. 8. 2013 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Leon Vidic/Delo

cepljenje, sadna drevesa, cepiči, sadovnjak

Pozno poletje ni samo čas, ko se v sadovnjaku veselimo letošnjega pridelka, prihodnji tedni bodo pravšnji tudi za cepljenje sadnih vrst. Za ta čas je primerno cepljenje na speče oko. Če bo uspešno, bo namreč cepič odgnal nov poganjek šele prihodnjo pomlad, če bi cepili zgodaj spomladi, pa že v istem letu.

Kako se pripravimo na cepljenje in izberemo pravi čas zanj, nam je v senci Poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici pokazal Roman Mavec. Zakaj v senci? Sončna pripeka in visoke temperature, kakršnih smo bili deležni v zadnjih tednih, niso ugoden čas za to opravilo, saj pomenijo večjo nevarnost, da se bodo cepiči, ki smo jih vstavili na podlago, izsušili. Medtem ko si vremena za časopisni prikaz nismo mogli izbirati, pa tistim, ki se ga nameravate lotiti v domačem vrtu, naš sogovornik priporoča, da ga opravite v jutranjem hladu, še bolje pa na oblačen dan.

Predstavil nam je dva načina poletnega cepljenja, oba na speče oko, T-okulacjo (pogosto imenovano kar okulacija) in ploščičasto okulacijo, (zanjo boste v tujih strokovnih člankih naleteli na izraz chip-budding). Primeren čas za T-okulacjo je od srede avgusta do začetka septembra, ko se sokovi po drevesnih žilah pretakajo še posebej živahno (v sadjarskem žargonu je les v soku). Takrat gre les dobro od lubja, kar je pri tej tehniki bistveno. Ploščičaste okulacije pa se lahko lotimo že kakšna dva tedna prej.

Cepiči in podlage

Načina sta primerna predvsem za cepljenje tanjših, do dober centimeter debelih podlag ali za precepljanje enako debelih vej že obstoječega drevesa z drugo sorto. Pri obeh tehnikah cepiče s po enim spečim očesom režemo s sveže nabranih, za svinčnik debelih enoletnih poganjkov želene žlahtne sorte. Če je pred cepljenjem suša, podlage nekaj dni prej zalijemo, da pretakanje sokov oživi.

»S podlage moramo na mestu, kjer nameravamo cepiti, prej osmukati liste in del obrisati s čisto suho krpo. Tako bomo odstranili delce prahu ali ostanke blata in preprečili morebitno okužbo. Iz istega razloga naj bo čist, če že ne razkužen tudi cepilni nož, pa tudi reznega mesta na podlagi in na cepiču se ne dotikamo,« opozori na natančnost Roman Mavec. Ta bo potrebna tudi pri gladkosti reza (naostren nož!) in čim boljšem prileganju in ujemanju ploskev na podlagi in cepiču. Po sogovornikovih besedah je na eno podlago priporočljivo vstaviti več cepičev, saj ni nujno, da se bodo vsi prijeli.

T-okulacija

Enoletne poganjke za izrezovanje cepičev pripravimo tako, da z njih porežemo liste, vendar pustimo okrog 1,5 cm dolge peclje. Za njimi so v pazduhah speča očesa, iz katerih v primernih okoliščinah odženejo poganjki. Cepiče plosko odrežemo z njih v obliki podolgovatih ploščic-ščitkov, dolgih od 2 do 3 cm, tako da je pecelj približno na sredini. Ploščica naj bo na zgornji strani prečno odrezana ravno in naj bo čim tanjša. Na očiščeno ravno mesto na podlagi vrežemo v lub črti v obliki črke T. Navpična naj bo dolga od 2 do 3 cm; ob njej lubje s cepilnim nožem razpremo levo in desno, kot bi razprli ovratnik pri srajci. V nastali žepek vstavimo cepič, držeč ga za pecelj. Če je ploščica predolga, jo nujno skrajšajmo v višini prečne črtice pri T, da se bosta podlaga in cepič tudi na tem mestu zarastla. Preostane nam le še, da cepič trdno povežemo ob podlago s trakcem tako, da pecelj gleda iz preveze podobno kot palec pri obvezani dlani.

Po priporočilu Romana Mavca se za prevezovanje pri T-okulaciji najbolje obnesejo gumijasti trakci, ki jih v vrtnarskih trgovinah prodajajo prav v ta namen, saj do naslednje sezone na prostem preperijo in jih ni treba odstranjevati. Trakove iz drugačnega materiala, tudi tkanine, moramo čez šest tednov odstraniti, da se ne zarežejo v tkivo.

Bomo na znamenje o uspešnosti cepljenja čakali vso pomlad, dokler ne bo iz očesa na cepiču začelo odganjati? Nikakor, nas potolaži sogovornik, pecelj na cepiču ima še eno pomembno vlogo: po dobrem tednu ga frcnemo, in če bo odletel, pomeni, da se je cepič prijel, če se je zasušil in se trdno drži, pa da cepljenje ni uspelo. Če smo vstavili le en cepič, imamo do začetka septembra čas, da cepljenje ponovimo.

Za tiste, ki so se kdaj poskusili v izdelovanju piščalk, preizkus, ali je les v soku, ne bi smel biti prezahteven, v splošnem pa velja, da se to prej zgodi pri koščičarjih (češnje, slive, marelice, breskve) kot pri pečkarjih (jablane in hruške), pripomni sogovornik.

Ploščičasta okulacija

Za ta način pripravimo poganjke, s katerih bomo rezali cepiče, podobno kot pri T-okulaciji, le da odstranimo peclje v celoti. S cepiča odrežemo podolgovato, od 2 do 3 cm dolgo ploščico in jo na spodnji strani zaključimo z ravnim rezom. Tudi tu naj bo speče oko na sredini. Ploščico čim bolj podobne oblike gladko odrežemo tudi s podlage, saj je pomembno, da se velikost reznih ploskev, ki jih bomo plosko združili, čim bolj ujema. Če je ploščica predolga, jo po spojitvi na spodnjem koncu z ravnim rezom prikrajšamo.

»Pri ploščičasti okulaciji se obnese tudi način, ki je v uporabi v drevesnicah, kjer je čedalje pogostejša kot T-okulacija. Tu cepiče z očesi z enoletnih poganjkov narežejo že dan prej v senci in jih dajo v vedro vode, naslednje jutro pa jih v hladu cepijo na podlage. Ploščice izbirajo tako, da se prilegajo rezni ploskvi na podlagi, in ker so mokre, se laže prilepijo nanjo, da je prevezovanje lažje. Pri ploščičasti okulaciji se za prevezovanje uporabljajo le trakovi prozorne PVC-folije, pod katerimi se zadržujeta vlaga in toplota, ki ustvarita pravo toplo gredo. Z njim prevežemo dela čez in čez. Po mesecu in pol jih je nujno prerezati in odstraniti,« opozori na pogosto pozabljivost sogovornik.

Vaja dela mojstra

Uspešnost cepljenja je seveda odvisna od izkušenj, zato Roman Mavec ljubiteljske sadjarje spodbuja, naj se preizkusijo čim večkrat, navsezadnje sta oba načina primerna tudi za okrasna drevesa in vrtnice. Da bi bilo jasno, zakaj je pri prileganju cepičev, še posebej pri ploščičasti okulaciji, potrebna tolikšna natančnost, razloži biološko ozadje zraščanja cepiča in podlage. Uspešno je, če nalegata kambija obeh delov. Gre za sloj tik pod lubjem, ki je sposoben tvorbe novega tkiva, na cepljenem mestu ranitvenega tkiva, zaradi katerega se rana zaraste.

---

Cepljenje

V sadjarstvu s cepljenjem prenašamo lastnosti žlahtne sorte, ki bi jo radi obirali, na podlago. V kombinaciji s podlago rastlino prilagodimo talnim in podnebnim razmeram, z njo pa določimo tudi končno velikost drevesa. Najvišja zrastejo na sejancih, ki poženejo iz semena, nižja pa iz vegetativnih podlag. Zato se je v drevesnici vedno treba pozanimati za lastnosti podlag. Poletno cepljenje na speče oko je primernejše za tanjše podlage, med pomladanskimi načini pa so tudi takšni, ki so primerni za precepljenje debelejših dreves.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE