Meritve kažejo, da so povprečne letne temperatura zraka v Sloveniji v zadnjem desetletju nad dolgoletnim povprečjem. Na Obali je bilo tako denimo leto 2007 najtoplejše doslej (povprečna dnevna temperatura 14,3 °C), v Ljubljani pa drugo najtoplejše (12,1 °C). Večina mesecev v letu 2007 je bila tudi bolj sončnih od povprečja, kar je nasploh značilnost zadnjih let.

Zime postajajo nestabilne in v dolinah zelene. Zimske otoplitve so se v zadnjih letih pojavljale skoraj vsako leto, največkrat januarja in v prvi polovici februarja. S tem izrazom označujemo čas krajših ali daljših vremenskih obdobij s pozitivnimi in nadpovprečnimi temperaturami zraka. Takšne vremenske razmere neugodno vplivajo na prezimovanje rastlin, na obnašanje živali in ljudi ter številne z zimo in snegom povezane dejavnosti.

Že v začetku decembra so bile v večjem delu Slovenije povprečne dnevne temperature zraka krepko nad dolgoletnim povprečjem. Sledila je kratkotrajna ohladitev in po 10. januarju so se temperature spet povzpele, v posameznih dneh celo za 10 °C nad običajne temperature za ta čas.

Največji vpliv na rast in razvoj rastlin ima, poleg drugih meteoroloških dejavnikov, prav gotovo toplota. To velja predvsem v spomladanskem času, po zimskem mirovanju, ko povzroči, da se v rastlinah začnejo fiziološki procesi, ki vodijo v aktivirano – vzburjeno stanje. Na zunaj lahko kot posledico teh stanj opazimo značilne razvojne spremembe na rastlini: zelnate rastline vzkalijo, začnejo rasti v višino, pri lesnih vrstah pa se najprej pokažejo spremembe na listnih in cvetnih brstih, ki začnejo rasti in nabrekati. Tej stopnji sledi še burnejša razvojna faza, razvijanje in odpiranje brstov, pojavijo se listi in cvetovi. Določene spomladanske rastline se zelo hitro odzivajo na toplotne spremembe že v zimskem času. Med njimi sta denimo mali zvonček in lapuh, ki takrat, ko ni snega, lahko zacvetita že januarja.

Na številnih izpostavljenih legah v Sloveniji tako že cvetijo zvončki. Nekaj običajnega ob zimskih otoplitvah je postopno odpiranje cvetov npr. golega jasmina, ki že v jesenskem času nastavi cvetne popke. Zacvetel je nepozebnik, ki pa svojo premoč nad zimo kaže tudi v hudih zmrzalih in ob nizkih temperaturah. Mila zima pa je v Evropi že začela sprožati zelo zgodnje cvetenje rastlinskih vrst, ki sicer ni značilno za ta čas. Iz Francije tako poročajo o cvetenju vrtnic, vesti množičnem pojavu cvetenja prihajajo tudi iz Nizozemske, Anglije in celo Norveške.

Pri nas smo sredi januarja opazili, da se v zraku pojavlja cvetni prah leske. V Primorju se je kot vzrok za alergije leski pridružil še prah cipresovk, medtem ko v osrednji Sloveniji večjega pojava njihovega peloda še ni bilo zaznati. Alergiki se lahko delu težav izognejo s spremljanjem opozoril o pojavu cvetnega prahu, ki so vsak dan objavljena na spletnih straneh Agencije RS za okolje pod vsebino Biometeorološke napovedi, ki jo agencija pripravlja v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja RS.

Otoplitve in globalna sprememba podnebja vplivajo tudi na spremenjeno obnašanje živali. Ornitologi tako spremljajo zelo zgodnji začetek gnezdenja ptic, opazili so, da so ponekod spremenile svoje poti (ker na primer delta Donave v Romuniji ni zamrznila, divje ptice niso odletele proti jugu). Čebelarji poročajo o zgodnjem izletavanju čebel iz panjev, medtem ko žužkoslovci opozarjajo na prezgodnjo aktivnost žuželk. Te zaradi zimskih otoplitev oživijo že januarja in februarja, ponovni vdori hladnega zraka s snegom, ki so mogoči februarja in marca, pa jih zatem zdesetkajo. Druga težava so jajčeca, ki jih žuželke izležejo med zgodnjimi otoplitvami, gosenice pa zatem pomorijo vdori hladnega zraka ali jim zmanjka hrane, ker brstenje drevja zaostaja za njihovim razvojem. Zimske otoplitve še posebno prizadenejo naše spomladanske vrste žuželk. Zaradi podnebnih nihanj sta ogroženi tudi dve zavarovani nočni vrsti metuljev, uvrščeni na seznam Natura 2000. To sta hromi volnoritec (Eriogaster catax) in kraški zmrzlikar (Erannis ankeraria).

Ko gre za žuželke, ki jih v kmetijstvu obravnavamo kot škodljivce, so takšne zimske otoplitve, ki bi jim sledile ohladitve in sneg, morda celo dobrodošle, nezaželen pa je seveda vpliv na zmanjšanje naravne raznovrstnosti.

V kmetijski meteorologiji je zimski dan z otoplitvijo tisti, ko se najvišja temperatura zraka dvigne nad 5 °C. Samo to merilo seveda ne zadostuje, saj je otoplitev kompleksen pojav, zato je treba upoštevati tudi druge okoliščine, ki lahko negativno vplivajo na prezimovanje kmetijskih rastlin: snežna odeja, oskrba z vodo in utrjenost rastlin.

Nevarne otoplitve nad pet dni

Za prezimovanje ozimnih posevkov so najbolj nevarne zimske otoplitve z dnevnimi temperaturami zraka nad 0 °C, ki trajajo več kot pet zaporednih dni v razmerah brez snežne odeje. V tem času zadostuje za sprožanje rastnih procesov ozimnih posevkov že določena vsota povprečnih dnevnih temperatur zraka med 12 in 15 °C. Take razmere so nevarne, ker rastline postanejo aktivne. S tem zmanjšujejo zaloge ogljikovih hidratov, ki jih utrjujejo. Če začne rastlina to zalogo porabljati prezgodaj, se njena odpornost na nizke temperature zraka zmanjša. Letos je otoplitev spremljalo tudi pomanjkanje padavin, kar lahko slabo vpliva na prehranjenost in kondicijo posevkov.

Takim težavam smo bili priča lani. Pri ozimnem žitu, ki je zimo sicer prestalo brez večjih težav in se je v glavnem razraščalo novembra, se spomladi nikakor ni mogla začeti vnovična rast. Zaloge vode v tleh so bile preskromne, zato so se razvojne faze stebljenja in kolenčenja stebel pojavile pozno. Rastline so ostale nizke, vendar so zaradi visokih temperatur izjemno zgodaj klasile in tudi zacvetele. Ozimni ječmen je ponekod dosegel komaj 50 cm višine. V takih primerih je mogoč ukrep pravilna oskrba s hranili pred začetkom spomladanske rasti.

Tudi za sadjarstvo so otoplitve, ki trajajo dlje časa, lahko neugodne. Takim razmeram smo bili priča v začetku leta 2001 in 2005, ko so se najvišje dnevne temperature zraka dvignile krepko nad 5 °C. Otoplitev je bila značilna tudi za prvih dvajset dni januarja 2007, ki je bil najtoplejši od sredine minulega stoletja. Sledila sta topel februar in marec, 20. marca pa je po ohladitvi po Sloveniji snežilo. Različno debela snežna odeja se zaradi vnovične otoplitve ni prav dolgo držala. Tudi na Primorskem in Goriškem se je 22. in 23. marca močno ohladilo, najnižje temperature so se spustile pod ničlo, vendar cvetočih zgodnjih breskev k sreči niso poškodovale, saj se je po 23. marcu ozračje spet segrelo. Če bi nastopila večja ohladitev, kot na primer leta 1998 in 2001, pa bi lahko zaradi spomladanskih pozeb na sadnem drevju nastala večja gospodarska škoda. Še posebno občutljive so sadne rastline in vinska trta, pri katerih poškodbe zaradi nizkih temperatur zraka spomladi ne pomenijo le izgube pridelka v tekočem vegetacijskem obdobju, temveč so posledice lahko občutne še naslednje leto.

Pomagajo zaščitni ukrepi

V kmetijstvu, še posebno v hortikulturi in sadjarstvu, se uporabljajo številne metode za boj proti spomladanski pozebi. Pri načrtovanju nasadov je pametno uporabljati vse vrste pasivne zaščite pred pozebo, ki jo ponuja izbira primerne lege in izbira odpornejših sort. Večjo učinkovitost zagotavljajo aktivne metode zaščite, od katerih v zadnjem času največ obeta metoda rosenja. Temelji na fizikalnem zakonu sproščanja energije pri nastajanju ledu, ki v kritičnih temperaturah lahko obvaruje vse vitalne rastlinske organe pred pozebo. Zahteva zadosten vodni vir, strokovno usposobljenost in natančnost merilnih naprav, od katerih je odvisen pravočasen zagon sistema v trenutku, ko se temperatura zraka zniža pod kritično vrednost. Seveda lahko poskrbimo za rastline tudi tako, da jih v takih primerih, kjer je to mogoče, zaščitimo (z zastiranjem).

Ponavadi pozimi, predvsem v ljubiteljskih nasadih, pomaga, da pobelimo debla in debelejše veje z apnenim beležem. S tem jih delno zavarujemo pred prezgodnjim odganjanjem in tudi delno ubranimo pozebe. Visoke temperature in sonce v pozni jeseni in zimi namreč povzročijo, da se predvsem južna stran drevesnega debela močno segreje, ponoči pa se ob padcu temperature pod ničlo hitro ohladi. Zaradi izmeničnega dnevnega segrevanja in nočnega ohlajevanja (zmrzovanja) lahko začneta pokati drevesna skorja in les. Rane, ki pri tem nastajajo, so vdorno mesto za večino povzročiteljev bolezni.

Ker smo komaj na sredini meteorološke zime, nam jo lahko ta v kmetijstvu še pošteno zagode. Vremenska napoved sicer obeta še kar toplo vreme in ne napoveduje večjega vdora hladnejšega zraka v prihodnjih dneh, kar bi lahko končalo zimsko otoplitev.

Delo in dom, 30. januar 2008