Rastlinjaki: Domača zelenjava vse leto

24. 1. 2013 | Besedilo: Robert Mabič | Fotografije: Robert Mabič

rastlinjaki, zelenjava, vrt, vrtnarjenje

Rastlinjak je koristen dodatek k vrtu, ki ga lahko s pridom izkoristimo za raznovrstne vrtnarske aktivnosti; v njem gojimo občutljive rastline ali pridelujemo vrtnine v času, ko so vremenske razmere na prostem za to manj primerne. Izbiramo lahko med številnimi oblikami, velikostmi in materiali in prav gotovo se bo med njimi našla kombinacija, ki bo ustrezala našim potrebam.

Z rastlinjakom se nam bodo odprle čisto nove možnosti pri gojenju vrtnih rastlin. Njegova največja prednost pa je, da bomo lahko pridelovali in uživali v pridelku, tudi ko to na prostem zaradi vremena ne bo več mogoče.

Prostor za rastlinjak

Pri izbiri ustreznega mesta za rastlinjak moramo upoštevati vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na pravilno odločitev. Za postavitev rastlinjaka je najprimernejši odprt, zavetrn in dovolj svetel prostor. To je lahko tudi ob stavbi, vendar naj bo lega vsaj delno senčna, da se ne bo rastlinjak v vročih dneh preveč ogrel kljub dobremu prezračevanju in senčenju. Vseeno pa v senci ne sme biti več kot nekaj ur na dan. Glede izkoristka dnevne svetlobe je pomembna tudi smer postavitve. Poletno svetlobo bomo najbolje izkoristili, če je rastlinjak postavljen z daljšo stranico v smeri sever–jug, za pridelovanje pozimi in spomladi, ko je sonce nizko, pa je primernejša smer vzhod–zahod.

Vrste rastlinjakov

Če upoštevamo ceno kot glavni dejavnik pri postavitvi rastlinjakov, jih lahko delimo na dražje in cenejše. Prvi so narejeni iz najboljših materialov in so kot steklene hiše, v katerih so razmere odlične tudi za gojenje najzahtevnejših rastlin. Pri takšnih rastlinjakih je pomemben tudi videz, ne samo praktičnost, zato so navadno del okrasnega vrta in v njih dobijo prostor večinoma okrasne rastline. Poleg stekla pa se uporabljajo tudi plastični materiali, ki imajo sicer nekatere prednosti pred steklom, na splošno pa so slabše prepustni za svetlobo. Samo ogrodje je navadno iz lesa, aluminija ali jekla. Leseno je najlepše, aluminijasto in jekleno pa je bolj praktično in tanjše, zato v notranjost prehaja več svetlobe.

Praktičnost rastlinjaka

Vrtičkarje večinoma bolj kot sam videz rast­linjaka zanima njegova praktičnost, kar pomeni, da se preprosto sestavi in razstavi, ko ga ne potrebujemo več. Vključitev rastlinjaka v vrt ima številne prednosti, predvsem pa lahko v njem zelenjavo pridelamo prej in v njej uživamo vse leto. Spomladi tako ni treba čakati na Zofko in se bati pozebe plodovk. Če si omislimo najbolj preprost in neogrevan rastlinjak, vzgojimo sadike v toplem prostoru, saj potrebujejo ustrezne razmere za kal­jenje in razvoj, nato pa jih presadimo vanj. Zaradi zgodnejšega sajenja je seveda tudi pridelek zgodnejši, pobiramo pa ga lahko še dolgo potem, ko so gredice na prostem že opustele. Za rastlinjake je pomembno tudi, da so dovolj trpežni, da se ne polomijo pod težo snega ali podrejo zaradi močnega vetra. Lahki sestavljivi so še posebno praktični, saj jih lahko sestavimo vsakič na drugi gredi in tako na najboljši način upoštevamo tudi kolobar. Posebno uporabni so za pridelovanje zahtevnejših vrtnin, kot je paradižnik, ki ga na prostem pogosto prizadene krompirjeva plesen, v rastlinjaku pa je težava s to boleznijo zanemarljiva.

Zapolnjenost gred v rastlinjaku

Zaradi majhnosti prostora ga je treba pravilno načrtovati, da bo rastlinjak kar najbolje izkoriščen. V njem bodo lepo uspevale zimske solate, radiči, motovilec in druge solatnice, tem pa lahko sledijo plodovke, kot so paprika, paradižnik in jajčevci. Nekaj zimskih solatnic lahko ostane na gredah na prostem pod vrtnarsko tkanino. In ko bo pridelek v rastlinjaku pošel in bomo površino v njem zasadili s plodovkami, bodo solatnice zunaj ravno pravšnje za uporabo.

Ogrevanje

Ogrevanje rastlinjaka je pomembno in odvisno od rastlin, ki jih v njem gojimo. Najpripravnejši so električni grelniki, ki so tudi najbolj zanesljivi, učinkoviti in v ozračje ne oddajajo škodljivih hlapov, v poletnem času pa jih uporabimo tudi za hlajenje prostora.

Neogrevani rastlinjaki

Kljub temu da nimajo dodatnega gretja, bomo v njih vse leto pridelovali in pobirali pridelek. Občutljive tropske rastline tu nimajo kaj iskati, bodo pa rastne razmere zadovoljive za pridelovanje vrtnin, kot so plodovke od pomladi do pozne jeseni in odpornejše solatnice in druge vrtnine v času zimskega mraza.

Zračenje

Zračenje rastlinjaka je pomembno za rast rastlin, saj uravnava notranjo temperaturo, vlažnost in zmanjšuje koncentracijo različnih plinov. Izbiramo lahko med številnimi sistemi zračenja in jih prilagodimo velikosti prostora. Sesalni ventilatorji so podobni tistim, ki jih imamo v kuhinji, in se izvrstno obnesejo v večjih rastlinjakih. Treba je le pravilno oceniti velikost prostora in izbrati dovolj močan ventilator. V manjšem rastlin­jaku pa bomo za prezračevanje poskrbeli z odpiranjem zgornjih oken in loput. Prezračevalna okna na vrhu rastlinjaka so primerna za poletni čas, v zimskem času pa so boljše lopute, ki so nameščene nižje.

Senčenje

Poleg zračenja uravnavamo temperaturo v rastlinjaku tudi s senčenjem. To je še posebno pomembno v poletnem času, ko je sonce visoko in je treba rastline zavarovati pred vročino in ožigi. Senčila namestimo na zunanji strani, saj je njihov učinek na notranji strani veliko slabši, intenzivnost senčenja pa je odvisna od letnega časa in rastlin; kaktusi senčenja skoraj ne potrebujejo, medtem ko naj bi pri večini drugih rastlin zasenčili okrog petdeset odstotkov površine, skozi katero prehaja svetloba.

Namakanje

Zaradi zaprtosti prostora so rastline v rast­linjaku povsem odvisne od naše oskrbe z vodo. V majhnem bomo lahko vse postorili ročno z zalivanjem, v večjem pa je treba postaviti namakalni sistem, kar pride prav tudi ob naši odsotnosti. Sistem kapljičnega namakanja je najbolj razširjen način oskrbovanja rastlin z vodo v rastlinjakih. Sestavljajo ga cevi s številnimi šobami, ki jih razpeljemo do rastlin. Ob namakanju lahko hkrati gnojimo z dodajanjem ustreznega tekočega gnojila. Ker se potrebe ves čas spreminjajo, moramo količino stalno nadzorovati in jo prilagoditi potrebam rastlin.

Priprava gredic

Grede v rastlinjaku so lahko stalne, lahko pa rastline gojimo tudi v posodah, gojitvenih vrečah, manjše rastlinjake lahko prestavljamo na drugo gredo in podobno. Pomembno je, da rastlinam zagotovimo dobre rastne razmere. Vrtnine potrebujejo vsaj 30 cm debelo plast zemlje, medtem ko bo za vzgojo sejančkov zadostovalo že 10 do 15 cm. Tla v rastlin­jaku obdelamo plitko in dodamo organska gnojila, kot sta kompost in dobro uležan hlev­ski gnoj (najboljša je mešanica konjskega in govejega gnoja v razmerju 1:1). Po grabljenju površino za deset dni pokrijemo z vrtnarsko tkanino, da vzniknejo pleveli, nakar odstranimo pokrivalo in z minimalnim posegom v rastišče tudi plevele, nato pa sejemo in sadimo vrtnine in okrasne rastline.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE