Še vedno lahko sadimo sadne rastline, a bodo potrebovale nekaj več zalivanja. Če katera izmed obstoječih nikakor noče odgnati ali odžene le v spodnjem delu iz debla, je velika verjetnost, da jo je prizadel dolgotrajni februarski mraz. Lahko so poškodovane tudi samo posamezne veje v krošnji, pomembno pa je, da takšne rastline pustimo pri miru in jih ne obrezujemo, sploh če gre za debelejše veje, ampak to storimo šele prihodnjo pomlad.

Tudi rez je za rastline stres, zato bodo imele neobrezane več možnosti, da si opomorejo.

Pri gnojenju sadnih rastlin se ravnamo glede na njihovo rast v prejšnjih letih. Če je bila bujna, bomo gnojili manj oziroma z gnojili, ki vsebujejo manjši delež dušika, šibko rastočim pa bomo namenili obilnejše odmerke. Gnojenje je odvisno tudi od vrste tal. V lažjih tleh se hranila hitro izpirajo, zato je boljše večkratno gnojenje po malem, v težjih pa bo zadostovalo enkratno gnojenje. Poleg dušika, fosforja in kalija naj vsebuje gnojilo tudi pomembnejše mikroelemente, organska gnojila pa dodajamo po potrebi na vsaka tri leta, tako da jih preprosto potresemo po površini po obodu krošnje. Češnjam lahko izjemoma namenimo nekaj več dušičnega gnojila, saj ga porabijo več kot druge sadne rastline. Gnojila lahko dodajamo vso pomlad in najpozneje do junija, potem pa spet novembra.